SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA SPREJETOSTI GOOGLE PISARNIŠKIH REŠITEV V SLOVENSKIH PODJETJIH
Tjaša Blatnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali sprejetost Googlovih pisarniških rešitev v slovenskih podjetjih. V prvem delu smo predstavili podjetje Google. Začeli smo z njegovo zgodovino in nadaljevali s predstavitvijo računalništva v oblaku ter Googla. Sledila je predstavitev storitev Google Apps. Google je novembra 2010 razširil Google Apps in tako omogočil podjetjem uporabo ostalih Googlovih storitev, ki so bile do tedaj na voljo le navadnim uporabnikom. V diplomskem delu smo se osredotočili na bolj pomembna Googlova pisarniška orodja, za katera menimo, da jih slovenska podjetja uporabljajo. Predstavili smo tudi teorijo difuzije inovacij in model tehnološke sprejetosti TAM. V drugem delu diplomske naloge smo izvedli spletno anketo, s katero smo raziskali trenutno stanje uporabe pisarniških orodij v slovenskih podjetjih, vključno z Google Apps. Analizirali smo dobljene rezultate in jih grafično predstavili. Na koncu smo preverili raziskovalne hipoteze, navedli omejitve diplomskega dela, povzeli rezultate ter podali napotke za nadaljnje delo.
Ključne besede: Google, Google Apps, Računalništvo v oblaku, Model tehnološke sprejetosti (TAM), Difuzija inovacij
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 2039; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

2.
DOMENSKI MODEL OCENJEVANJA SPREJETOSTI IN UPORABE E-STORITEV
Boštjan Šumak, 2011, doktorska disertacija

Opis: Osrednja tema disertacije je sprejetost in uporaba e-storitev, pri čemer je bil glavni cilj disertacije opredelitev pomembnejših dejavnikov, ki signifikantno vplivajo na sprejetost in uporabo e-storitev. V doktorski disertaciji smo želeli na primeru specifične e-storitve empirično preizkusiti model, ki ga definira najsodobnejša teorija sprejetosti informacijskih tehnologij – združena teorija sprejetosti in uporabe tehnologij (Unified Theory of Acceptance and Use of Technology – UTAUT). Za primer specifične e-storitve smo želeli identificirati kontekstne faktorje, s katerimi bi dopolnili osnovni teoretični model UTAUT. V raziskavah smo se osredotočili predvsem na uporabniški vidik dojemanja uporabe e-storitev. V okviru disertacije smo želeli raziskati tudi, ali domena e-storitev vpliva na velikost in signifikantnost vplivov posameznih dejavnikov. Iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze smo se lotili na osnovi empiričnih pristopov k raziskovanju in oblikovanju novih znanj na področju sprejetosti in uporabe e-storitev. Iskanja empiričnih podatkov o velikosti in signifikantnosti vplivov posameznih faktorjev smo se lotili s sistematičnim pregledom literature. Za empirično primerjanje in statistično analizo velikosti vplivov po posameznih domenah e-storitev smo uporabili metodo meta-analize. Za specifični primer e-storitve smo izvedli kvantitativno-kvalitativno raziskavo s pomočjo spletne ankete, na osnovi katere smo poiskali pomembnejše konstrukte, ki vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti sistema za e-učenje. Na osnovi sistematičnega pregleda literature in kvalitativne raziskave smo definirali teoretični model, ki je temeljil na modelu UTAUT. Z izvedbo ankete smo pridobili empirične podatke, na podlagi katerih smo definiran teoretični model preverili. Teoretični model smo statistično analizirali in preizkusili s pomočjo metode strukturnih modelov – SEM (Structural Equation Modeling). Izvirni rezultat raziskav predstavlja model UTAUT, dopolnjen s faktorji, ki pomembno vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti in enostavnosti uporabe sistema za e-učenje. Med poglavitne ugotovitve disertacije štejemo tudi ugotovitev, da je stopnja vpliva posameznih faktorjev na sprejetost in uporabo e-storitev odvisna od domene e-storitev. Rezultati raziskav ponujajo nove možnosti za nadaljnje raziskovanje. Rezultati raziskav prav tako predstavljajo osnovo za izvirne rešitve, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju razlogov, zakaj uporabniki e-storitve uporabljajo ali zavračajo.
Ključne besede: e-storitve, sprejetost e-storitev, meta-analiza, model sprejetosti, UTAUT, anketa, modeli strukturnih enačb, SEM
Objavljeno: 18.04.2011; Ogledov: 2402; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (11,69 MB)

3.
Model sprejetosti informacijskega sistema IPP v javni upravi
Gabriela Weiss Živič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Proces sprejemanja predpisov je kompleksen, saj v njem sodelujejo različni deležniki (ministrstva, občine, primarni uporabniki, strokovna in širša javnost), sledi zakonsko predpisanim proceduram in pokriva različna področja. Informacijska podpora procesa sprejemanja predpisov v državni upravi je bila zato nujna. Informacijska podpora postopkov priprave predpisov (v nadaljevanju IPP) je informacijski sistem, ki zagotavlja enotno programsko podporo procesom priprave predpisov. Sama vpeljava informacijskega sistema IPP še ne zagotavlja tudi sprejetosti informacijskega sistema. K temu prispevajo poznavanje, zaznana uporabna vrednost in preprostost uporabe in drugi. V magistrski nalogi analiziramo sprejetost informacijskega sistema IPP na podlagi modela sistemske dinamike, ki temelji na teoriji TAM in D&M modela uspešnosti IS. V ta namen smo razvili vprašalnik, ga razdelili uporabnikom sistema in na podlagi mnenj 74 anketirancev pojasnili dinamične povezave med glavnimi elementi modela. Spoznanja raziskave prispevajo k razumevanju sistema IPP in omogočajo analizo vpliva različnih scenarijev na uspešnost uporabe sistema v praksi. Ciljna publika za našo raziskavo so predvsem implementatorji IS. Predvidevamo, da jim bo raziskava koristila tako, da jim bo nudila boljši vpogled, kateri glavni dejavniki in vzročne povezave prevladujejo pri uvedbi IS.
Ključne besede: Informacijski sistem, model sprejetosti TAM, D&M model uspešnost, sistemska dinamika, IPP
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 767; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici