| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE SIMULACIJSKEGA OKOLJA PRI SPOZNAVANJU LOKALNIH OMREŽIJ
Sibila Vadlja, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se bomo osredotočili na spoznavanje lokalnih omrežij s pomočjo simulacijskega okolja. Preučili bomo možnosti, ki jih ponuja izbrano simulacijsko orodje ter z njegovo pomočjo sestavili sistem za preverjanje poznavanja lokalnih omrežij. Podrobneje bomo preučili delovanje lokalnih omrežij na spodnjih štirih slojih OSI referenčnega modela.
Ključne besede: lokalna omrežja, LAN, OSI model, protokoli, osnove omreženja
Objavljeno: 30.03.2009; Ogledov: 1730; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
LOKALIZACIJSKE TEHNIKE V BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽJIH
Marko Malajner, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z brezžičnimi senzorskimi omrežji (v nadaljevanju BSO). Brezžična senzorska omrežja se uporabljajo za nadzorovanje in kontrolo okolice. Vsaka senzorska enota sestoji iz senzorskega dela, ki zaznava okolico in iz radijskega dela, ki te podatke distribuira bazni postaji (v eni ali več etapah). Vsak podatek o lokalnem fenomenu nima vrednosti, če ne vemo od kje prihaja. Zato smo se v tem magistrskem delu posvetili lokalizaciji (ali pozicioniranju) senzorskih enot. Najenostavnejšo in ob enem dovolj natančno lokalizacijo v odprtem prostoru lahko dosežemo z GPS navigacijo. Ob predpostavki, da senzorsko omrežje sestoji iz nekaj deset do nekaj tisoč senzorskih enot bi integracija GPS bila cenovno neprimerna. Pa tudi iz vidika porabe energije ni primerno, ker se enote napajajo iz omejenega vira energije. Zato se v senzorskih omrežjih poslužujemo drugih cenejših metod, ki jih bomo podrobneje opisali v nalogi. V osnovi pa so razdeljene glede na merjenje dveh fizikalnih količin: čas in moč signala. Pri metodah, kjer merimo čas, merimo čas potovanja signala od točke A do točke B (TOA - time of arrival). Merjenje časa potovanja signala se poslužuje zelo razširjen GPS. Druga metoda je merjenje moči signala. Za vsako senzorsko enoto poznamo oddajno moč, če je sprejemna enota zmožna meriti moč signala, lahko ocenimo približno razdaljo med sprejemnikom in oddajnikom. Boljši model širjenja radijskih valov poznamo, natančneje lahko ocenimo razdaljo. V magistrski nalogi bomo določevali lokalizacijo s pomočjo zakonov širjenja radijskih valov. Za ta način smo se odločili, ker imajo vsi prenosni radijski moduli (IEEE802.11) vgrajen mehanizem za merjenje moči sprejetega signala (RSSI). V naših raziskavah smo uporabili dva radijska modula: MRF24J40 z implementiranim fizičnim slojem ZigBee protokola in CC2500, ki ni fizično vezan na katerikoli protokol. Oba radia delujeta na ISM 2.4 GHz frekvenčnem pasu.V delu bomo prikazali razvoj naše senzorske enote SPaRCMosquito, programsko opremo za modeliranje in lokalizacijo senzorskih omrežij SPaRCSoft. Podali bomo rezultate in analize meritev prenosnega kanala in ocenitev položajev senzorskih enot s pomočjo meritev parametrov prenosnega kanala in algoritmov za lokalizacijo.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, model širjenja radijskih valov, meritev razdalje, lokalizacija
Objavljeno: 29.10.2009; Ogledov: 2320; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

3.
IZRAČUN KRATKOSTIČNIH VELIČIN
Sebastijan Omerzu, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje postopek izračuna kratkostičnih veličin kratkega stika po modelu omrežja (IEEE5) s pomočjo vozliščne admitančne matrike. Predstavljen je postopek izračuna vozliščne admitančne matrike in kratkostičnih tokov. Pri izračunih slednjih je upoštevan standard SIST IEC 60909. Kratkostični tokovi so tudi grafično predstavljeni in opisani.
Ključne besede: kratek stik, admitančna matrika, kratkostični tok, okvara, model omrežja IEEE5
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 1730; Prenosov: 565
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ
Gregor Glažar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja odločitveni model pri izbiri poslovnih družbenih omrežij. Prvi del se osredotoča na sámo področje družbenih omrežij. V drugem delu smo podrobno predstavili poslovna družbena omrežja. Omejili smo se na pregled le nekaterih poslovnih družbenih omrežij. V tem delu smo določili ter opisali tudi kriterije, po katerih smo izvedli primerjalno analizo. V tretjem delu smo predstavili uporabo teorije odločanja. Na koncu tega poglavja smo vsako poslovno družbeno omrežje primerjali po kriterijih ter tako ugotavljali prednosti in slabosti. Na koncu smo povzeli rezultate raziskave in sprejeli oziroma zavrnili hipoteze, postavljene na začetku.
Ključne besede: družbena omrežja, poslovna družbena omrežja, poslovno mreženje, primerjalna analiza, teorija odločanja, odločitveni model.
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 1996; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

5.
Stohastični model za spremljanje in analizo vpliva razpoložljivosti železniškega prometnega sistema na razpoložljivost železniškega omrežja
Miran Abram, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo razvili stohastični model za spremljanje in analizo razpoložljivosti prometnega sistema in model nadgradili v model za spremljanje in analizo vpliva razpoložljivosti prometnega sistema na razpoložljivost prometnega omrežja v eksploataciji. Prometni sistem smo obravnavali kot tehnični sistem, sestavljen iz določenega števila zaporedno vezanih podsistemov; prometno omrežje pa kot sistem, v katerem je medsebojni vpliv med razpoložljivostjo prometnega sistema na posameznih relacijah znotraj prometnega omrežja in razpoložljivostjo prometnega omrežja kot celote, glavni mehanizem, ki definira učinkovitost prometnega omrežja. Model za spremljanje in analizo razpoložljivosti prometnega sistema smo preskusili na določeni železniški progi železniškega prometnega omrežja na območju Republike Slovenije; model za spremljanje in analizo vpliva razpoložljivosti prometnega sistema na razpoložljivost prometnega omrežja pa smo preskusili na železniškem prometnem omrežju na V. in X. evropskem železniškem omrežju na območju Republike Slovenije. Za validacijo modelov smo uporabili podatke o eksploataciji obeh sistemov v določenem preteklem časovnem obdobju. Za potrebe zbiranja in obdelave podatkov smo razvili bazo podatkov o razpoložljivoti železniških prog, pri čemer smo uporabili prototipni pristop. Za potrebe izračunavanja izbranih relevantnih karakteristik razpoložljivosti sistema smo izdelali ustrezno programsko opremo. Rezultati validacije modela za spremljanje in analizo vpliva razpoložljivosti prometnega sistema na razpoložljivost prometnega omrežja v eksploataciji kažejo, da model daje realne rezultate in omogoča opredelitev kritičnih elementov prometnega sistema s stališča razpoložljivosti, spremljanje razpoložljivosti prometnega omrežja v določenem časovnem obdobju ter oceno učinkovitosti prometnega omrežja, glede na predhodno opredeljene kriterije; opredelitev ukrepov za izboljšanje razpoložljivosti prometnega omrežja in s tem povečanje učinkovitosti prometnega omrežja pri doseganju ekonomski in drugih družbeno političnih cijev v določenem planskem obdobju.
Ključne besede: prometni sistem, prometno omrežje, stohastični model, baza podatkov o razpoložljivosti, programska oprema, razpoložljivost in učinkovitost prometnega omrežja.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1341; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

6.
ANALIZA PROGRAMSKEGA DOSTOPA DO POSLOVNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ
Matej Mrakič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali programski dostop do poslovnih družbenih omrežij. V prvem delu predstavimo tehnologije, povezane s programskim dostopom, kjer opišemo tudi karakteristike ter predlagani model za ocenitev kakovosti programskega dostopa. V jedru diplomske naloge vsakega izbranega predstavnika poslovnih družbenih omrežij na kratko predstavimo ter napravimo analizo podpore tehnologijam, vključenih v to raziskavo. Za vsako podprto tehnologijo podamo tudi opis njenih funkcionalnosti. Na podlagi predlaganega modela ovrednotimo kakovost programskega dostopa posameznega predstavnika. V zadnjem delu se osredotočimo na izdelavo prototipne rešitve, delujočo tudi znotraj omrežja Facebook, namenjeno iskanju zaposlitvenih ponudb ter podjetij iz več različnih omrežij hkrati.
Ključne besede: poslovna družbena omrežja, programski dostop, model kakovosti, ISO 9126
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1170; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

7.
VPLIV SONČNIH ELEKTRARN IN POLNJENJA ELEKTRIČNIH VOZIL NA ELEKTRIČNO OMREŽJE
Denis Duh, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv sončnih elektrarn in polnjenja električnih vozil na električno omrežje, glede na prikazane različne napovedi njihovega povečanja. Opisan je različen vpliv harmonskih komponent na elemente električnega omrežja. Za namen izračuna vplivov harmonskih komponent na električno omrežje smo oblikovali simulacijski model električnih omrežij, polnilnih postaj in sončnih elektrarn v programskem orodju Matlab/Simulink. Iz rezultatov je razvidno, da so se pojavile harmonske komponente reda 5,7,11,13,17 itd., katere niso presegle standarda SIST EN 50160. Prav tako so rezulzati pokazali, da se je vrednost harmonskih komponent višala z večanjem števila sončnih elektrarn in polnilnih postaj.
Ključne besede: model sončne elektrarne, model polnilne postaje, model električnega omrežja, višje harmonske komponente, trifazni razsmernik, trifazni polnovalni usmernik, LCL filter
Objavljeno: 28.08.2012; Ogledov: 1934; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

8.
MODEL POVEZOVANJA POSLOVNIH UPORABNIKOV V ŠIROKOPASOVNIH OMREŽJIH
Gregor Šebela, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi opisujemo model povezovanja poslovnih uporabnikov v širokopasovnih omrežjih. Model povezovanja služi kot osnova za ponujanje omrežnih storitev poslovnim uporabnikom. Poslovni uporabniki uporabljajo različne storitve glede na velikost podjetja, organiziranost podjetja in tudi panogo, v kateri delajo. V preteklosti so operaterji za ponujanje omrežnih storitev uporabljali povezavno usmerjene tehnologije, kot so najeti vodi, Frame Relay, ATM, X.25. Današnja omrežja so paketno usmerjena, kar prinaša mnogo prednosti. Pomanjkljivost paketnih omrežij pa je, da je možnost zajamčenega prenosa podatkov omejena. Zaradi te pomanjkljivosti današnji operaterji običajno uporabljajo več vzporednih omrežij. Paketna omrežja se uporabljajo za rezidenčne storitve, kot so hitri dostop do interneta, televizija, video na zahtevo, spletna telefonija itd. Za povezovanje poslovnih uporabnikov pa se uporabljajo povezavno usmerjena omrežja. Vzdrževanje več paralelnih omrežij je drago, zato imajo operaterji interes, da bi vse storitve združili na enotnem paketnem omrežju. V sklopu modela povezovanja poslovnih uporabnikov predstavljamo moderno arhitekturo paketnega omrežja, kjer je omrežna inteligenca skoncentrirana v dostopovnih vozliščih. Pametna dostopovna vozlišča omogočajo, da nanje priključimo tako rezidenčne kot tudi poslovne uporabnike. Arhitektura nam omogoča decentralizacijo storitvenega segmenta, kar je pomembno pri zagotavljanju storitev in aplikacij, ki se nahajajo v oblaku operaterja ali katerega od zasebnih ponudnikov. Predlagana arhitektura temelji na tehnologiji IP/MPLS v hrbteničnem in agregacijskem segmentu, tehnologiji MPLS-TP ali MPLS DoD v dostopovnem segmentu in tehnologiji ethernet na povezavi med dostopovnim vozliščem in robno napravo uporabnika. Model povezovanja nam omogoča ponujanje vseh vrst storitev, kjer lahko za storitve z najvišjo prioriteto zagotovimo prenosne poti, ki jamčijo podatkovno hitrost. Za storitve z nižjo prioriteto pa omrežne vire krmilijo mehanizmi za zagotavljanje kakovosti storitev. V primeru okvar v omrežju ali zasičenja nam omrežje podatkovne tokove samodejno preusmeri na katero od alternativnih poti. Preusmeritev prometnih tokov se izvede v času, krajšem od 50 ms. Model povezovanja poslovnih uporabnikov omogoča priključitev rezidenčnih uporabnikov ter majhnih, srednje velikih in velikih podjetij. Za vsak tip uporabnika in podjetja predlagamo metodo priključitve.
Ključne besede: - omrežni model - širokopasovna omrežja - MPLS-TP - upravljanje omrežja - kakovost storitev
Objavljeno: 08.11.2013; Ogledov: 802; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

9.
Analiza informacijskega sistema za upravljanje energije iz obnovljivih virov
Igor Volf, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo analizo informacijskega sistema za upravljanje energije iz obnovljivih virov. V elektroenergetskem sistemu vgradnja obnovljivih virov povzroča negativne vplive zaradi fizikalnih lastnosti komponent ter popolnoma stohastične proizvodnje električne energije. Analizirali smo osnovne zakonitosti tradicionalnega elektrodistribucijskega omrežja in obnovljivie vire s poudarkom na sončnih ter vetrnih elektrarnah, napredno merilno infrastrukturo in virtualno elektrarno, ki sta že uveljavljena ter ključna gradnika pametnih omrežij in veljavno zakonodajo s področja obnovljivih virov električne energije. Raziskali smo vpliv vgradnje baterijskih hranilnikov, ker bodo v prihodnosti nujen element in pogoj za zanesljivo delovanje elektrodistribucijskega omrežja pri nadaljnem vključevanju obnovljivih virov električne enrgije, obstoječo standardizacijo s področja vodenja elektroenergetskih omrežij, standardizirano informacijsko povezovanje naprednih naprav, vodenje razpršene proizvodnje in področje informacijske varnosti. Na polagi analiz in raziskav smo izdelali model distribucijskega omrežja z obnovljivimi viri električne energije v skladu s IEC 61970 IN IEC 61968 - CIM standardom. V obstoječi model smo na novo definirali razred sončne elektrarne in baterijskega hranilnika. Komisiji za standardizacijo pametnih omrežij v okviru IEC - TC 57 bomo predlagali dopolnitev CIM modela z novima razredoma. Predlagamo tudi dodatne tehnične zahteve za povezjivost obnovljivih virov električne energije v obstoječe distribucijske centre vodenja. Za standardizirano komunikacijsko povezljivost predlagamo standard družine IEC 61850, ki predpisuje komunikacijske povezave za razpršeno proizvodnjo in otočna omrežja. Predlog bo predlagan za sprembo Sistemskih obratovanlih navodil distribucijskega omrežja. Predlog celovite rešitve bo omogočal centrom vodenja osveženo stanje omrežja s terena in stalen nadzor nad obnovljivimi viri z možnostjo upravljanja. S celovito rešitvijo bo mogoče izboljšati razmere v elektroenergetskem sistemu in s tem zanesljivost oskrbe končnim uporabnikom distribucijskega omrežja.
Ključne besede: Obnovljivi viri električne energije, Informacijski sistem, Hranilnik električne energije, Podatkovni model distribucijskega omrežja
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 525; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (7,10 MB)

10.
Zagotavljanje ustreznih napetostnih profilov v razdeljevalnih omrežjih z uporabo aktivnih elementov omrežja
Primož Tajher, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje onesnaženosti zraka in vedno večje potrebe človeka po električni energiji bo v omrežje vključenih čedalje več razpršenih virov. Ti razpršeni viri nam povzročajo spreminjanje smeri pretoka energije. Cilj je ugotoviti kako ti razpršeni viri in veliki porabniki vplivajo na napetostni profil.
Ključne besede: napetostni profil, distribucijsko omrežje, izračun pretokov energije, metoda BFS, model omrežja.
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 745; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici