| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategije outsourcinga in nearshoringa v proizvodnih podjetjih: iskanje in izbor strateških partnerjev v srednji, vzhodni in jugovzhodni evropi
Simon Srebot, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika iskanja in izbire strateških partnerjev za outsourcing in nearshoring v proizvodnih podjetjih, s posebnim poudarkom na regiji Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope (CEE/SEE). Osrednji cilj naloge je razvoj strukturiranega in analitičnega modela, s katerim je proizvodnim podjetjem omogočeno premišljeno odločanje o prenosu proizvodnih aktivnosti v omenjene regije. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi in modeli, prav tako pa tudi aktualni trendi v globalnih dobavnih verigah, ki vplivajo na odločitve podjetij o selitvi proizvodnje. V nadaljevanju so analizirani makroekonomski in mikrooperativni dejavniki, ki vplivajo na atraktivnost posameznih držav v regiji. Empirični del raziskave temelji na poglobljenih intervjujih z direktorjema proizvodnih podjetij, v katerih so bile podane praktične izkušnje z izvajanjem nearshoring strategij v regiji CEE/SEE. Z analizo intervjujev je bilo ugotovljeno, da med glavne motive za selitev proizvodnje v te države sodijo nižji stroški dela, logistična bližina ključnim trgom ter povečana operativna fleksibilnost. Poudarjen je tudi pomen celovite ocene tako makro kot mikrolokacijskih dejavnikov ter oblikovanja kompetentnih lokalnih ekip. Na podlagi ugotovitev je bil oblikovan model za iskanje in izbor strateških partnerjev, ki združuje faze analize potreb, ocene okolja in partnerjev, vključitve ESG dejavnikov ter strukturiranega odločitvenega procesa. Predlagani model omogoča podjetjem sistematično, celovito in prilagodljivo oceno priložnosti za outsourcing in nearshoring, s čimer je omogočeno zmanjšanje tveganj in povečanje dolgoročne konkurenčnosti.
Ključne besede: outsourcing, nearshoring, dobavne verige, strateški partnerji, Srednja in Vzhodna Evropa, model odločanja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Razvoj modela za ocenjevanje delovne uspešnosti policistov
Boštjan Oblak, 2024, magistrsko delo

Opis: Sistem ocenjevanja v javni upravi predstavlja izziv, saj težje vrednotimo opravljeno delo, kot to lahko storimo v zasebnem sektorju, kjer je v določenih podjetjih produktivnost lahko zlahka merljiva. Prav tako problem predstavlja sistem ocenjevanja, ki je za celotno javno upravo univerzalen oziroma ni prilagojen glede na karakteristike oziroma značilnosti poklica. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ne glede na plačno skupino, ki naj bi ločila zaposlene v javnem sektorju, pa je model za ocenjevanje javnih uslužbencev za vse javne uslužbence enak in ni prilagojen glede na karakteristike dela znotraj javne uprave. Ocenjevanje ima v javnem sektorju velik pomen, saj je neposredno povezano s plačnim napredovanjem. Ocena javnega uslužbenca že znotraj iste plačne skupine ne more biti objektivna, saj ima javni uslužbenec, ki je zaposlen na bolj obremenjeni izpostavi (policijska postaja na območju Ljubljane, Uprava Enota Ljubljana ali Upravna Enota Maribor …), večji obseg dela, kot ga ima javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na območju, kjer je število strank manjše. Prav tako omenjeni zaposleni težje svoje delo opravljajo pravočasno, nimajo časa za razvijanje novih idej in dajanja koristnih predlogov in pobud, hkrati pa je ob večji količini dela pogostost napak lahko večja. Primeren sistem ocenjevanja javnih uslužbencev bi moral biti objektiven in specifičen glede na delo znotraj enote, ki jo »pokriva« ocenjevalec. Model za ocenjevanje delovne uspešnosti bi moral biti pregleden, prilagojen zaposlenim in z jasnimi navodili ocenjevalcu ter po možnosti digitalen. Ena izmed ustreznih rešitev bi bila uporaba večparametrskega oziroma večkriterijskega odločitvenega modela z jasno določeno strukturo kriterijev, opisom zalog vrednosti in določeno funkcijo koristnosti. Omenjen model bi odločevalcu pomagal pri vrednotenju in analizi zaposlenih ter pri oblikovanju poročil.
Ključne besede: ocenjevanje delovne uspešnosti, policija, večkriterijski model odločanja
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

3.
Primerjava SWOT analize in DEXi modela za pripravo strategije lokalnega razvoja Lokalno akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah
Mojca Metličar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Z razvojem večkriterijskega modela DEX-i za pripravo SLR LAS Bogastvo podeželja je bilo razvito orodje, s katerim ocenjujemo različne scenarije razvoja podeželja na območju LAS Bogastvo podeželja. Izbira prioritet območja za razvoj podeželja vpliva na večje število kriterijev. Kriteriji ki so bili vključeni v model so okoljski, socialni in gospodarski vidik. Končni cilj nam je bil oceniti razvojne možnosti območja LAS. S primerjavo SWOT analize in DEX-i modela lahko ugotovimo, ali so zastavljene prioritete dobra odločitev za razvoj obravnavanega območja. Razvit večkriterijski model lahko služi kot evalvacijsko orodje za vrednotenje strategij lokalnega razvoja.
Ključne besede: večkriterijski model odločanja/ DEX-i/ SWOT analiza/Strategija lokalnega razvoja/ LAS Bogastvo podeželja
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1605; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

4.
5.
MODEL ODJEMALČEVEGA ODLOČANJA O NAKUPU STORITVE ŽIVLJENJSKEGA ZAVARAOVANJA
Denis Mužerlin, 2013, magistrsko delo

Opis: Odjemalci oziroma potrošniki se odločajo za nakup določene storitve v skladu s svojimi potrebami, osebnostnimi lastnostmi in dejanskimi problemi, ki naj bi jih določena storitev odpravila. Pri odločanju odjemalcev je pomembno tudi njihovo prepričanje, percepcija in številni drugi dejavniki. Poznavanje omenjenih lastnosti odjemalcev in dejavnikov, ki vplivajo na njihove nakupne odločitve glede posamezne storitve, je zato ključno, da lahko ponudniki storitev oblikujejo tako storitev, ki bo čim bolj zadovoljila potrebe odjemalcev. Pri tem je pomembno tudi razumevanje tržnih segmentov, ki jih zaznamuje heterogenost odjemalcev, in sicer z vidika različnih dejavnikov demografije ali drugih geografskih, vedenjskih in ostalih dejavnikov. Tako v magistrskem delu proučujemo odjemalčevo odločanje o nakupu storitve življenjskega zavarovanja. Za cilj si zastavimo izgraditi model, ki v veliki meri pojasni odločanje odjemalcev za nakup storitve življenjskega zavarovanja. Omenjeni model je lahko pomemben dejavnik zniževanja stroškov trženjskih aktivnosti določene zavarovalnice, saj povečuje možnost uspešnega razvoja nove zavarovalniške storitve in omogoča bolj fokusirane trženjskokomunikacijske aktivnosti zavarovalnice. V delu tako vzamemo za primer zavarovalnico Vzajemna, ki je v preteklih letih želela razširiti paleto svojih zavarovanj z novimi zavarovanji s področja življenjskih zavarovanj. V Sloveniji je bil pred letom 2009 precej v porastu trg življenjskih zavarovanj, ki je beležil okrog 10 odstotnih točk višjo rast od trga premoženjskih zavarovanj. K uspešnemu razvoju nove vrste zavarovanja, ki ga Vzajemna do sedaj še ni tržila, bi lahko prispeval tudi model odločanja odjemalcev za storitev življenjskega zavarovanja, ki bi temeljil na demografski podlagi. Njegov razvoj in izpeljavo tako prikažemo v magistrskem delu. V teoretičnem delu najprej predstavimo storitve in njihove lastnosti, nato prikažemo segmentiranje proučevanega trga kot osnovo za pravilno pozicioniranje storitve ter analiziramo procese in modele porabnikovega odločanja. V predmetnem delu obravnavamo tudi osnovne pojme v zavarovalništvu, vrste življenjskih zavarovanj, trg življenjskih zavarovanj v Sloveniji ter vpliv heterogenosti odjemalcev na pomen posameznih elementov in percepcijo v zvezi z življenjskimi zavarovanji. V empiričnem delu na podlagi analize odgovorov anketirancev izdelamo model vpliva demografskih dejavnikov na odločitev odjemalcev o nakupu življenjskega zavarovanja. Model pojasnjuje, katere demografske lastnosti odjemalcev vplivajo na odločanje za storitev življenjsko zavarovanje. Na podlagi proučevanega problema si v delu zastavimo tudi dve glavni hipotezi in tri podhipoteze. Prvo glavno hipotezo, ki se glasi »verjetnost za nakup police življenjskega zavarovanja je odvisna od odjemalčevih demografskih značilnosti«, preverjamo z binarnim logit modelom. Drugo glavno hipotezo, ki se glasi »višina premije in vrsta življenjskega zavarovanja sta odvisna od demografskih dejavnikov«, preverjamo z bivariatnimi analizami. Poleg glavnih hipotez testiramo tudi druge v magistrskem delu podane podhipoteze. Za preskus v magistrskem delu zastavljenih hipotez uporabimo tudi telefonsko anketo, pri čemer so ciljna populacija vsi prebivalci Slovenije v starosti med 18 in 60 let. Pri tem izvedemo vzorčenje v dveh fazah, in sicer v prvi fazi izberemo 5.000 enot z uporabo enostavnega slučajnega vzorčenja ter nato v drugi fazi opravimo anketiranje 389 oseb izmed izbranih 5.000. Na pridobljenih podatkih nato izvedemo statistično analizo s pomočjo programskega paketa SPSS. Pri tem uporabimo deskriptivne metode, testiranje razlik v povprečjih (test hi-kvadrat, t-test in analiza variance ter ostali bivariatni testi) in analizo logit, v kateri kot odvisno spremenljivko uporabimo binarno odločitev za nakup storitve življenjskega zavarovanja, kot neodvisne spremenljivke pa demografske dejavnike. Pridobljeni rezultati nam omogočajo izdelavo modela odločanja odjemalcev, saj lahko na podl
Ključne besede: - model odjemalčevega odločanja - življenjska zavarovanja - zavarovalnica - dejavniki vpliva - značilnosti kupcev - demografski dejavniki in dejavniki obnašanja
Objavljeno v DKUM: 05.12.2013; Ogledov: 1896; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

6.
RELATIVIZEM, IDEALIZEM IN ETIČNO PRESOJANJE ŠTUDENTOV RAČUNOVODSTVA IN REVIZIJE
Marina Cigut, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pregledno proučiti raziskave etičnega presojanja, to je etičnega zaznavanja in etičnega odzivanja študentov računovodstva in revizije, in na njihovi podlagi empirično proučiti etično naravnanost in odzivanje dodiplomskih študentov končnega, četrtega letnika Univerzitetnega študijskega programa ´96 v študijskem letu 2008/2009. Analiza etične naravnanosti dodiplomskih študentov je zajemala študente štirih študijskih usmeritev, in sicer Finance in bančništvo, Marketing, Podjetništvo in Računovodstvo in revizija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili osnovne pojme etike in morale, stopnjo moralnega razvoja, modele etičnega odločanja in konceptualizacijo etične ideologije. Nato smo se osredotočili na ugotovitve o tem, kako vplivajo spol, starost, smer študija in okolica na etično obnašanje posameznika in kakšen vpliv ima učenje o etiki na poznejše etično vedenje. Aplikativni del naloge je bil izveden s pomočjo vprašalnika, ki je bil sestavljen iz dveh delov. S pomočjo odgovorov na prvi del vprašalnika (oblikovanem po Forsythu, 1980) smo študente razvrščali v skupino visokega ali nizkega idealizma in v skupino visokega ali nizkega relativizma ter ugotavljali, ali imajo spol, smer študija in kraj bivanja kakšen vpliv na prej omenjeno razvrstitev. V drugem delu vprašalnika (prilagojenem po Sadlerju in Baracu, 2005) pa smo študente postavili v različne študijske situacije in na podlagi njihovih odzivov iskali odgovore na vprašanja o etičnih razlikah med študenti posameznih študijskih usmeritev. Študente računovodstva in revizije smo poleg tega soočili še z etično spornimi strokovno poslovnimi situacijami ter na podlagi rezultatov preverjali, ali prihaja do razlik pri etičnem odzivanju med situacijami, ki se nanašajo na študijske vsebine, in situacijami, nanašajočimi se na strokovno poslovne vsebine. Primerjali smo tudi posameznikovo etično naravnanost in etično odzivanje. Manjši del naloge pa smo namenili tudi obravnavanju vključenosti etike in etičnih vsebin v študijske programe. Raziskava je pokazala, da se študentje pri etični naravnanosti po Forsythovi konceptualizaciji etične ideologije pretežno uvrščajo med situacioniste in da kažejo relativno nizko raven etičnega odzivanja na etično sporne študijske situacije, medtem ko so študentje računovodstva in revizije pokazali visoko raven etičnega odzivanja v etično spornih strokovno poslovnih situacijah.
Ključne besede: Etična naravnanost, etično odzivanje, študentje računovodstva in revizije, etika, morala, Kohlbergov model stopenj osebnega moralnega razvoja, Restov štiristopenjski model etičnega odločanja, Forsythova konceptualizacija etične ideologije, relativizem, idealizem, situacionisti, subjektivisti, absolutisti, ekscepcionisti
Objavljeno v DKUM: 25.01.2013; Ogledov: 2967; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
STRATEGIJE ODLOČANJA PRI IGRANJU SPLETNEGA POKRA
Alen Pučnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi povečevanja števila igralcev spletnega pokra se pojavi največji problem: kako uspeti, kako premagati večino? Vsak dan je vedno več različnih forumov, člankov, programov in video posnetkov, ki pomagajo igralcem, da postanejo boljši in posledično tudi zaslužijo več denarja. To pomeni, da se kvaliteta igre na nižjih limitih izboljšuje in je zato tudi vedno težje premagovati igralce na nižji ravni. Prav zaradi obstoja teh spletnih strani in programskih orodij, smo se domislili hibridnega sistema oz. modela, ki pomaga pri odločitvah, kako s pomočjo obstoječih orodij lažje premagovati ovire in posledično tudi igralce. Namen diplomskega dela je predstaviti opis pokra, strategij in razpoložljivih orodij (spletnih strani in aplikacij), predstaviti hibridni sistem oz. model odločanja za igranje spletnega pokra, podati nekaj primerov odigranih iger ter predstaviti končne rezultate.
Ključne besede: Spletni poker, strategije odločanja, odločitveni model, programsko orodje za pomoč med igro
Objavljeno v DKUM: 15.11.2012; Ogledov: 1432; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
Izbira sistema sledenja v podjetju Ledas d.o.o. z uporabo večparametrskega modela odločanja
Damir Komljen, 2012, diplomsko delo

Opis: Kupec 21. stoletja je ozaveščen o zdravi in varni hrani ter ravno zaradi njegove varnosti se zahteva, da mesna industrija vodi sledljivost svežega mesa. Osnovni namen sledljivosti je zmanjševanje stroškov in dela pri izsledovanju živil, ki so jih oddali na trg v primeru krize v prehrambeni industriji (umik, odpoklic). Zakonodaja nam ne veleva, kako naj vodimo sledljivost, temveč nam le nalaga, da smo kot izvajalci te dejavnosti kadarkoli sposobni določiti dobavitelje svežega mesa oziroma naše kupce. Sledljivost je moč voditi preko sistema HACCP in na takšen način vodijo sledljivost tudi v podjetju Ledas, d. o. o. Takšno sledenje zadostuje svojemu namenu, vendar ima tudi pomanjkljivosti, ki je moč odpraviti le z informatizacijo sistema sledenja. Ne glede na to, kakšno vrsto sledenja uporablja podjetje, mora biti to sledenje preprosto za uporabo, v skladu s pravili, stroškovno učinkovito, usmerjeno v rezultate, preverljivo, dosledno in objektivno. V diplomski nalogi analiziramo obstoječi sistem in ga kritično ovrednotimo, oblikujemo večparametrski model odločanja ter anketiramo ponudnike, da pridobimo žaljene podatke. Ta model odločanja nam bo služil le kot pomoč, navsezadnje je končna odločitev še vedno odvisna od nosilca odločitve.
Ključne besede: Sledljivost, logistika, mesna industrija, sistem HACCP, Ledas, d. o. o., večparametrski model odločanja.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2012; Ogledov: 1675; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (7,03 MB)

9.
10.
PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ
Gregor Glažar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja odločitveni model pri izbiri poslovnih družbenih omrežij. Prvi del se osredotoča na sámo področje družbenih omrežij. V drugem delu smo podrobno predstavili poslovna družbena omrežja. Omejili smo se na pregled le nekaterih poslovnih družbenih omrežij. V tem delu smo določili ter opisali tudi kriterije, po katerih smo izvedli primerjalno analizo. V tretjem delu smo predstavili uporabo teorije odločanja. Na koncu tega poglavja smo vsako poslovno družbeno omrežje primerjali po kriterijih ter tako ugotavljali prednosti in slabosti. Na koncu smo povzeli rezultate raziskave in sprejeli oziroma zavrnili hipoteze, postavljene na začetku.
Ključne besede: družbena omrežja, poslovna družbena omrežja, poslovno mreženje, primerjalna analiza, teorija odločanja, odločitveni model.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2011; Ogledov: 3315; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici