| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompetence vodje pasjega hotela
Katja Podgoršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v negotovih časih, spremembe so stalnica v današnjem vsakdanu, zato so ustrezno kompetentni in motivirani zaposleni, ki znajo uporabljati svoja znanja, veščine in kompetence tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nuja za obstoj in preživetje organizacij na trgu. V magistrskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot posamezna znanja, lastnosti in sposobnosti posameznika, ki jih le ta potrebuje za uspešno opravljanje dela na svojem delovnem mestu. Na primeru organizacije, ki se je odločila za razvoj profila kompetenc vodje, smo prikazali oblikovanje kompetenčnega profila za delovno mesto vodje pasjega hotela. S ciljem sistematičnega razvoja kompetenc in izboljšanja produktivnost smo organizaciji dali orodje za lažje prilagajanje spremembam ter še večjega zadovoljstva in zaupanja strank. Hkrati smo oblikovali primer dobre prakse na področju, ki je še dokaj neraziskano. Za oblikovanje kompetenčnega profila smo uporabili kvalitativno metodo in sicer smo v prvem koraku najprej dodobra spoznali in analizirali dotično delovno mesto ter s pomočjo pridobljenih podatkov oblikovali šest ključnih kompetenc za izbrano delovno mesto. Sledila je analiza 360 stopinj z namenom ocene kompetenc vodje. Rezultati analize so si bili kljub oceni s strani štirih različnih skupin ocenjevalcev enotni, in potrdili, da vodja hotela izkazuje ustrezno raven kompetenc glede na kompetenčni profil delovnega mesta.
Ključne besede: • Kompetenca, • Model kompetenc ali kompetenčni model, • Analiza 360 stopinj, • Varstvo psov, • Vseživljenjski razvoj (angleško: Life-span development).
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Razvoj kompetenc v podjetju Domel
Leon Markelj, 2020, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo obravnavali področje kompetenc na področju industrije 4.0. V podjetju Domel smo na področju oddelka avtomatizacije in digitalizacije proizvodnje želeli ugotoviti, katere so tiste kompetence, ki jih zaposleni potrebujejo za uspešno opravljanje dela. Zanimala nas je tudi zahtevana stopnja vsake izmed ugotovljenih kompetenc za posamezne skupine delovnih mest znotraj oddelka. Zaradi nenehnega razvoja tehnologije na področju avtomatizacije in digitalizacije potrebujejo zaposleni določene lastnosti, vedenja, znanja in veščine, da lahko opravljajo svoje delo. Cilji magistrskega dela so zajemali podrobno spoznanje področja kompetenc, modelov kompetenc in ugotovitev ter določitev zahtevane stopnje kompetenc na področju oddelka. S pomočjo raziskave smo ugotovili trinajst kompetenc, ki so pomembne za uspešno opravljanje dela. Na podlagi raziskave smo dobili bolj jasno sliko, katere kompetence zaposleni v oddelku dosegajo oziroma presegajo ter katere so tiste kompetence, ki bi jih bilo treba dodatno razvijati. Menimo, da bodo ugotovljene kompetence v pomoč zaposlenim v oddelku pri razumevanju, kakšne lastnosti, vedenja, znanja in veščine potrebujejo za uspešno delo in doseganje ciljev.
Ključne besede: kompetence, model kompetenc, industrija 4.0
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (949,21 KB)

3.
Kritični dejavniki uspeha razvoja kompetenc v podjetju
Katja Podgoršek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Verjamemo, da so vlaganja podjetij v izobraževanja in strokovni ter karierni razvoj zaposlenih in njihovih kompetenc ne le izredno pomembna, temveč tudi nujna. V diplomskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot opis vedenja ali dejavnosti, ki jih lahko opazimo, ko je delo dobro opravljeno. Na primeru podjetja, ki je sistematično pristopilo k razvoju kompetenc zaposlenih, raziskujemo dejavnike, ki vplivajo na uspeh razvoja kompetenc zaposlenih. Kot izhodišče smo si postavili dve hipotezi in sicer, da nižja samokritičnost udeležencev programa vpliva na nižjo stopnjo njihove motivacije za razvoj kompetenc in da pomanjkanje kompetenc s področja vodenja vpliva na nižjo uspešnost programov razvoja kompetenc v podjetju. Predvidevali smo, da je razlog temu (pre)nizka stopnja podpore in pomoči vodij svojim sodelavcem med in po izvedenem usposabljanu. Uporabljena kvalitativna metodologija, ki je temeljila na odkritem opazovanju s popolno udeležbo, skupinskih pogovorih in usmerjenih intervjujih nam je pomagala potrditi obe postavljeni hipotezi.
Ključne besede: - kompetenca - model kompetenc ali kompetenčni model - program razvoja kompetenc - razvoj kadrov - kritični dejavniki uspeha razvoja kompetenc - kadrovske prakse na področju razvoja kompetenc
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 873; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji
Saša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov. V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov. Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov. V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

5.
MODEL KOMPETENC KOT OSNOVA ZA ZAGOTAVLJANJE KOMPETENTNEGA PRODAJNEGA OSEBJA NA PRIMERU PODJETJA KWB
Jasmina Kuzmič, 2015, diplomsko delo

Opis: Kompetence so skupek znanj, osebnostnih lastnosti, spretnosti in vrednot posameznika, ki mu omogočajo učinkovito opravljanje delovnih nalog in mu določajo želeno vedenje v delovnih situacijah na delovnem mestu. Delimo jih na kompetence posameznika in kompetence organizacije. Vplivajo na delovno učinkovitost posameznika in na uspešnost organizacije v okolju. Kompetence so vpete v sisteme upravljanja človeških virov, s pomočjo katerih organizacija zagotavlja kompetentne zaposlene. Opredelitve želenih vzorcev vedenja oziroma kompetenc v organizaciji vsebuje model kompetenc, ki je sistematičen pristop upravljanja človeških virov v organizaciji, temelječ na poslovni strategiji. Organizacija model kompetenc lahko uporablja za opise zahtevanih pričakovanj na delovnem mestu, kadrovanje novih sodelavcev, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, oblikovanje sistema nagrajevanja, razvoja zaposlenih in načrtovanje kariere zaposlenih ter za upravljanje delovne uspešnosti. Ker se v organizaciji nič ne zgodi brez prodaje, je za organizacijo ključnega pomena, da ima v svojih vrstah uspešno prodajno osebje. Razliko med bolj in manj uspešnim prodajnim osebjem najdemo prav v kompetencah. Bolj uspešen posameznik v prodaji je zmožen s svojim vedenjem in osebnostnimi lastnostmi pridobljena znanja in izkušnje bolje uporabiti pri opravljanju svojih del in nalog. Na podlagi proučevanja kompetenc v prodaji podjetja KWB smo prišli do zaključka, da se boljši od povprečnega prodajalca loči v sposobnostih komuniciranja in navezovanja stikov, v poznavanju izdelkov in storitev, v pogajalskih sposobnostih in prodajnih kompetencah, ter v osebnostnih kompetencah. Dolgoročno uspešnost pa si lahko podjetje zagotovi z zagotavljanjem kompetentnega prodajnega osebja, in sicer z nenehnih razvojem in upravljanjem človeških virov v prodaji.
Ključne besede: Kompetence, model kompetenc, kompetence v prodaji, razvoj kadrov
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1363; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
UVEDBA KOMPETENČNEGA MODELA V PODJETJU ELTEC PETROL D.O.O.
Barbara Švab, 2013, diplomsko delo

Opis: Kompetence v poslovnem okolju razumemo kot zmožnost organizacije, da nekaj proizvede, da se nečesa nauči ali se na primer nečemu prilagodi. Na ravni posameznika so kompetence ključne značilnosti in vedenja zaposlenih, ki so osnova za učinkovito delovanje v določeni organizaciji ali službi. Kompetence predstavljajo znanja, veščine, spretnosti in odnos posameznika do dela. Pri izgradnji sistema kompetenc gre za krepitev zmožnosti in zavzetosti zaposlenih, kar temelji na vlogi delovnega mesta in na vedenjskih značilnostih posameznika. Na motivacijo za delo zelo pozitivno vplivajo jasno izražena pričakovanja. Temeljni koristi, ki ju model kompetenc prinaša v podjetje, sta usmerjenost posameznikov v doseganje želenih rezultatov in posledično zagotovljeno delovno uspešnost. Najbolj očitne koristi so vsekakor vidne pri uvedbi modela kompetenc v prakso, saj primeren kompetenčni model, ki podpira vizijo in doseganje razvojnih ciljev podjetja, izboljša delovno uspešnost in podpira pristop »pravi kadri s pravimi znanji na pravem mestu«. Kompetenčni model predstavlja več vrst kompetenc, ki izhajajo iz tega, kaj oseba potrebuje, da bo dobro opravila določeno nalogo. Različne kompetence se merijo z različnimi metodami. V nalogi so povzete tri metode, in sicer vedenjska analiza DISK, analiza Poslovni motivi ter dopolnilo k obema analizama Analiza 360°. Vse tri metode so v nalogi podrobno opisane, opisani pa so tudi rezultati v opazovanem podjetju in predlagani ukrepi ter priporočila glede na rezultate metod.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni model, katalog kompetenc, analiza 360°, vedenjska analiza DISK, poslovni motivi
Objavljeno: 02.07.2013; Ogledov: 1510; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (18,12 MB)

7.
DOPOLNITEV SISTEMIZACIJE DELA S KOMPETENCAMI IN NJIHOVA VPETOST V RAZVOJ KADROV V URI - SOČA
Metka Velkavrh, 2012, magistrsko delo

Opis: Na podlagi spoznanja, da upravljanje s človeškimi viri na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča (v nadaljevanju inštitut) temelji na zastareli sistemizaciji dela, brez opredeljenih kompetenc, je nastala potreba po oblikovanju celovitega modela ravnanja z zaposlenimi. Magistrska naloga obravnava pristop k oblikovanju in način oblikovanja kompetenc ter njihovo potrebnost v sistemizaciji dela in vpetost v posamezne sisteme razvoja kadrov za večjo produktivnost inštituta in ugodnejšo organizacijsko klimo med zaposlenimi. V teoretičnem delu naloge se seznanimo z osnovnimi pojmi kompetenc, vrstami kompetenc in razlogi za uvajanje sistema kompetenc ter vlogo in pomenom oblikovanja kompetenc za sistemizacijo dela in delovno uspešnost, ki so prepoznane na inštitutu. Osrednji del naloge predstavlja razvoj pilotnega modela kompetenc za javni zavod. Izhodišča za oblikovanje ključnih kompetenc smo poiskali v vrednotah inštituta in jih povezali z različnimi zakonskimi podlagami, internimi akti in s spoznanji iz tujih publikacij. Na podlagi miselnih vzorcev treh specifičnih zdravstvenih poklicev smo iskali njihove delovno specifične kompetence in ugotovili, da so vsebovane v ključnih kompetencah inštituta. Za pilotni model kompetenc smo uporabili preizkušeni končni seznam kompetenc, s katerimi smo opremili vsa delovna mesta, ki smo jih predhodno združili v skupine delovnih mest. Posameznim delovnim mestom smo določili še nivo strokovne zahtevnosti dela in nivo vodstvene funkcije ter na koncu določili pripadajoče kompetence. V zaključnem delu naloge smo nato preizkusili uporabnost kompetenc pri izbiri in zaposlovanju kadra ter pri ocenjevanju redne delovne uspešnosti. Nakazali smo, da dopolnjen razvid delovnega mesta s ključnimi kompetencami in stopnjo njihove razvitosti ustvarja poenotena merila za ocenjevanje in izbor najprimernejših kadrov. Pri preizkusu uporabnosti kompetenc z merili za redno delovno uspešnost smo želeli na primeru treh tipičnih zdravstvenih profilov poklicev izvedeti, ali je posamezno merilo povezano z opisom ene, dveh ali več kompetenc. Analiza povezanosti meril redne delovne uspešnosti s posameznimi kompetencami je pokazala, da so ocenjevalci z visoko povprečno oceno merila povezali in prepoznali v ključnih kompetencah inštituta, kar dodatno nakazuje potrebo po izgradnji modela kompetenc. Spoznanja, do katerih smo prišli pri oblikovanju pilotnega modela kompetenc, dokazujejo, da je možno oblikovati strokovno korekten model kompetenc, ki hkrati omogoča vodstvu in zaposlenim na inštitutu uveljavitev objektivnejšega sistema ocenjevanja oziroma upravljanja delovne uspešnosti.
Ključne besede: upravljanje s človeškimi viri, razvoj kadrov, sistemizacija dela, model kompetenc, delovna uspešnost.
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 2632; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (9,65 MB)

8.
UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE - MODEL FUTURE-O
Tina Mesarec, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj vsake sodobne organizacije je poslovati uspešno in svojo konkurenčno prednost ohraniti tudi v prihodnosti. Pojavlja se vprašanje, kako ob vse večji globalizaciji gospodarskega prostora in vse večjih zahtevah potrošnikov to tudi doseči. Odgovor leži v pristopu h konceptu učeče se organizacije, ki je v zahodni Evropi in ZDA že dobro znan. Koncept učeče se organizacije ne predstavlja samo drugačnega odnosa do znanja v podjetjih, temveč korenito posega v samo organizacijo, način vodenja in način razmišljanja celotnega podjetja. V njej ima management vlogo mentorja, svetovalca, spodbudnika novih idej in inovativnosti. Učeča se organizacija temelji na višji organizacijski kulturi, drugačnem načinu komuniciranja, drugačnem ravnanju z znanjem in predvsem na spoštovanju slehernega zaposlenega. Zaposleni poznajo poslanstvo svojega podjetja, so zavezani k skupnim ciljem in strategiji. Še več, strategijo ustvarjajo skupaj. Tukaj za vertikalno hierarhijo, izpolnjevanje ukazov in kontrolo sleherne izvedene aktivnosti ni prostora. Učeča se organizacija ima v svojih vrstah samozavestne ljudi, ki svoje delo opravljajo v skupinah, obenem pa samostojno in dogovorno, zato ne potrebujejo nadzora od zgoraj, pripravljeni so se nenehno izobraževati in svoje znanje deliti z drugimi. S pomočjo znanja vseh zaposlenih učeča se organizacija ustvarja novo, njej lastno organizacijsko znanje, ki je osnova za napredek in njen poslovni uspeh. Zaposleni v učečih se organizacijah, so visoko motivirani in za svoje dosežke nagrajeni.
Ključne besede: Učeča se organizacija, timsko delo, učenje, model implementacije, FUTURE-O, sodobni management, osebnostni razvoj, opolnomočenje zaposlenih, prenos kompetenc, motiviranost.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3822; Prenosov: 564
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

9.
PRENOVA SISTEMIZACIJE V KGZ Z.O.O. ŠKOFJA LOKA
Urška Ravnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo zaposlenih v KGZ z.o.o. Škofja Loka spremenili obstoječo sistemizacijo delovnih mest. Ker je sistemizacija delovnih mest eden ključnih dokumentov v podjetju, ki služi uporabi v različne namene in je tudi sicer zakonsko obvezen akt, so se v podjetju odločili za prenovo. Obstoječa sistemizacija je bila zastarela, nepopolno izdelana in ni služila učinkoviti uporabi v procesih podjetja. Obstoječi sistemizaciji smo spremenili obliko, vsebino in namen. Sedaj sistemizacija delovnih mest vsebuje vse potrebne podatke za njeno učinkovito uporabo v podjetju. V diplomskem delu so v teoretičnem delu najprej predstavljeni osnovni pojmi sistemizacije dela, njen nastanek, spreminjanje, pomanjkljivosti in uporaba v praksi. V sodobnem sistemizacijskem listu pa ne smejo manjkati kompetence, zato so tudi te najprej teoretično predstavljene. V praktičnem delu diplomske naloge pa smo izdelali akt o sistemizaciji delovnih mest in nov sistemizacijski list s potrebnimi kompetencami. »Sistemizacija«, ki so jo v podjetju imeli, je bila popolnoma neuporabna in ni služila svojemu namenu. Nova sistemizacija pa vsebuje vse potrebne podatke o delovnem mestu, kadrovske podatke in podatke o plačah. S pomočjo nove sistemizacije so jasno določene obveznosti in dolžnosti delavca, hkrati pa je iz nje jasno razvidno, kakšni so pogoji za zasedbo določenega delovnega mesta. Tudi zaposlenim prinaša nova sistemizacija mnogo novosti. Iz nje so jasno razvidni podatki o plačah, zahtevanih znanjih in odgovornosti. Z njeno pomočjo bodo zaposleni bolje ozaveščeni o vseh aktivnostih, ki jih prinaša delovno mesto in tako se bodo izognili mnogim nesporazumom, ki so jih imeli pri prejšnji nepopolni sistemizaciji.
Ključne besede: • sistemizacija delovnih mest • kompetence • sistemizacijski list • model kompetenc
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 2283; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (685,46 KB)

10.
Kompetenčni profil poslovodje v trgovini : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Zorč, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: kompetenca, model kompetenc, delovno mesto
Objavljeno: 08.01.2009; Ogledov: 2613; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (716,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici