| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Model vrednotenja in obvladovanja tveganj človeških dejavnikov pri implementaciji ERP projektov
Aleksander Jenko, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Projekti implementacij ERP sistemov so znani po svoji kompleksnosti. Združujejo programske rešitve z različnimi poslovnimi procesi znotraj posameznih poslovnih področij oziroma branž, veliko različnih članov v okviru projektne skupine za implementacijo in različne interesne skupine znotraj in zunaj podjetja. Zato ne preseneča dejstvo, da projekti mnogokrat ne zagotovijo pogodbenih zahtev in poslovnih dogovorov. Veliko število avtorjev je posledično raziskovalo različne vzroke za velik odstotek neuspešnih implementacij. Projekt smatramo za uspešnega s poslovnega vidika, ko ga ocenimo z vidika upoštevanja terminov in proračuna ter dogovorjenega obsega in funkcionalnosti v primeru IT projektov. Poleg tega je vedno bolj pomemben četrti faktor, to je zadovoljstvo uporabnikov. Med različnimi kritičnimi dejavniki uspeha (KDU) je zadnje obdobje vedno več zanimanja za skupino človeških dejavnikov, ki ima evidentno velik vpliv in pomembno vlogo pri poteku in izidu projektov. Glavni namen raziskave je bil tako odkriti ključne vzroke, ki se skrivajo za velikim številom KDU in potencialno vplivajo na uspešnost projekta. Po temeljiti raziskavi obstoječe literature je bil razvit nov model primarnih človeških kritičnih dejavnikov, ki smo ga preverili z empirično raziskavo in statistično analizo. Spletna anketa je bila opravljena v različnih slovenskih podjetjih, ki so v preteklosti implementirale ERP sistem SAP. Rezultati so pokazali, da skupina človeških KDU kritično vpliva na uspeh projekta, znotraj raziskovalnega modela primarnih človeških dejavnikov pa imajo največji vpliv na uspešnost projekta Kompetence in Sestava projektnega tima. Ugotovitve in rezultati raziskave sovpadajo z zaključki ostalih raziskovalcev in nam ponudi pregled kritičnih človeških dejavnikov na drugačen, predvsem pa poenostavljen način, s katerim lahko nadziramo kompleksno sestavljene dejavnike uspeha. Magistrska naloga tako prikaže pomembnost primarnih človeških dejavnikov, ki nedvomno močno vplivajo na končni uspeh projektov in kaže pot od ustaljenega k spremenjenemu načinu implementacije, osredotočene k človeškim dejavnikom.
Ključne besede: Projekt ERP implementacije, Kritični dejavniki uspeha, Model primarnih človeških dejavnikov, Obvladovanje tveganj človeških dejavnikov
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 451; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE - MODEL FUTURE-O
Tina Mesarec, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj vsake sodobne organizacije je poslovati uspešno in svojo konkurenčno prednost ohraniti tudi v prihodnosti. Pojavlja se vprašanje, kako ob vse večji globalizaciji gospodarskega prostora in vse večjih zahtevah potrošnikov to tudi doseči. Odgovor leži v pristopu h konceptu učeče se organizacije, ki je v zahodni Evropi in ZDA že dobro znan. Koncept učeče se organizacije ne predstavlja samo drugačnega odnosa do znanja v podjetjih, temveč korenito posega v samo organizacijo, način vodenja in način razmišljanja celotnega podjetja. V njej ima management vlogo mentorja, svetovalca, spodbudnika novih idej in inovativnosti. Učeča se organizacija temelji na višji organizacijski kulturi, drugačnem načinu komuniciranja, drugačnem ravnanju z znanjem in predvsem na spoštovanju slehernega zaposlenega. Zaposleni poznajo poslanstvo svojega podjetja, so zavezani k skupnim ciljem in strategiji. Še več, strategijo ustvarjajo skupaj. Tukaj za vertikalno hierarhijo, izpolnjevanje ukazov in kontrolo sleherne izvedene aktivnosti ni prostora. Učeča se organizacija ima v svojih vrstah samozavestne ljudi, ki svoje delo opravljajo v skupinah, obenem pa samostojno in dogovorno, zato ne potrebujejo nadzora od zgoraj, pripravljeni so se nenehno izobraževati in svoje znanje deliti z drugimi. S pomočjo znanja vseh zaposlenih učeča se organizacija ustvarja novo, njej lastno organizacijsko znanje, ki je osnova za napredek in njen poslovni uspeh. Zaposleni v učečih se organizacijah, so visoko motivirani in za svoje dosežke nagrajeni.
Ključne besede: Učeča se organizacija, timsko delo, učenje, model implementacije, FUTURE-O, sodobni management, osebnostni razvoj, opolnomočenje zaposlenih, prenos kompetenc, motiviranost.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3280; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
STRATEŠKO UPRAVLJANJE ZNAMKE DRŽAVE SLOVENIJA - ZNAMKE 'I FEEL SLOVENIA'
Livija Kovač Kostantinovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Trženje in promocija držav sta prisotna že od časov antične Grčije, ko so si mesta prizadevala za promocijo svojih držav na olimpijskih igrah. Danes je konkurenčno tekmovanje med državami, destinacijami, regijami in mesti razen na področju športa prisotno še na drugih področjih, predvsem pa na področju turizma, gospodarstva in tujih investicij. Konkurenca med državami se z globalizacijo dodatno zaostruje, globalizacija pa hkrati pomeni tudi večjo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov. Slednje posledično predstavlja vse večjo potrebo po prepoznavnosti in razlikovanju ne samo podjetij, proizvod in storitev, temveč tudi držav. Danes imajo znamke držav ključno vlogo pri doseganju cilja želene prepoznanosti in konkurenčnega položaja držav na globalnem trgu. Strateško upravljanje znamk držav se je do pred kratkim osredotočalo predvsem na področje turizma, čeprav k imidžu države prispevajo tudi številna druga področja. Tudi raziskave, ki se nanašajo na imidž znamke države ter njen pomen in vlogo, so v preteklosti v veliki meri izvedene le za področje turizma, le maloštevilne so bile raziskave, katerih predmet je strategija upravljanja znamke države na različnih družbenih področjih. Prav tako je na voljo malo konceptualno podobnih modelov za strateško upravljanje znamk držav. Zato je fokus tega magistrskega dela na raziskavi vpliva imidža vseh sektorjev in ne le turizma na oblikovanje imidža znamke države v očeh domače in tuje javnosti ter na oblikovanju celovitega modela strateškega upravljanja znamke države za doseganje želenega imidža ustvarjene znamke države. Naša raziskava se osredotoča na znamko države, strateško upravljanje znamke države ter medsebojno razmerje in učinek med imidžem države oz. učinkom države izvora ter nakupnim vedenjem potrošnikov. V magistrskem delu je predstavljena analiza izvršene raziskave in primerjave uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav: Švice, Nemčije, Avstrije in Nove Zelandije. Pri analizi nas je zanimalo, na kakšen način so te države oblikovale lasten model strateškega upravljanja znamke države. Na osnovi analize uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav ter analize izsledkov raziskave, ki je predmet te naloge, je podan predlog modela strateškega upravljanja aktualne znamke države Slovenija ‒ znamke 'I feel Slovenia'. Nekateri koraki v modelu so prepoznani kot ključni za uspešno strateško upravljanje znamke 'I feel Slovenia', to so opredelitev identitete, kontinuirano spremljanje imidža države ter v skladu s tem izvedba aktivnosti za pozicioniranje oz. repozicioniranje države na ključnih ciljnih trgih. Raziskava, ki je del tega magistrskega dela, je izvedena na primeru državne znamke Slovenije 'I feel Slovenia', s strani vlade Republike Slovenije sprejete leta 2007. Uporaba znamke 'I feel Slovenia' je od njenega sprejetja do danes ostala zgolj delna, in sicer na področju turizma in parcialno še na nekaterih drugih področjih kot npr. v športu, implementacije pa (še) ni doživela na področjih gospodarstva, umetnosti, kulture, politike in znanosti. Izsledki raziskave 'Percepcija znamke I feel Slovenia' kažejo, da so znamko 'I feel Slovenia' najbolj intenzivno do sedaj uporabila podjetja v slovenskem turističnem gospodarstvu, njena uporaba v ostalem izvoznem delu gospodarstva pa je zanemarljiva. Imidž znamke države Slovenija je z identiteto znamke 'I feel Slovenia' v očeh tuje javnosti usklajen predvsem na področju naravnih in kulturnih danosti, manj na področju identitetnih elementov, ki se nanašajo na gospodarstvo, znanost in državo.
Ključne besede: Strateško upravljanje znamke predstavlja organiziran, sistematičen in strateški način upravljanja z znamko države, uspešno izvajan proces strateškega upravljanja znamke države pa prispeva k doseganju želenega imidža države in posledično k večji vrednosti premoženja znamke države. Strateško upravljanje znamke države lahko pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti države in doseganju želenega pozicioniranja med izbrano ciljno javnostjo. Znamka 'I feel Slovenia' trenutno še ni deležna celovitega strateškega upravljanja, saj ni upravljana na vseh ravneh države, prav tako še ni celovito in konsistentno izoblikovan opredeljen model upravljanja znamke države. Odločitev Slovenije za gradnjo in upravljanje znamke na ravni celotne države in ne samo na področju turizma je pravilna, v prihodnje pa bo potrebno upravljanje znamke izvajati na principih strateškega upravljanja s ciljem implementacije znamke na vseh ključnih področjih.
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 450; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

4.
Uvajanje sistema poslovne inteligence v koncernu
Nejc Menard, 2016, specialistično delo

Opis: Skupaj z rastjo poslovnih sistemov raste tudi potreba po ustreznih informacijah o stanju znotraj sistema. V te namene so bili razviti sistemi poslovne inteligence. Ta širok pojem omogoča podjetjem ali organizacijam vpogled v delovanje njihovih kritičnih funkcij skozi orodja za poročila, analizo in vizualizacije. Na podlagi privzetega modela uvajanja informacijskih rešitev smo zapisali usklajene prilagoditve in jih preverili na primeru implementacije rešitve v koncernu Kolektor. S tem specialističnem delom smo skozi implementacijo rešitve raziskali in analizirali prilagojeno metodologijo uvajanja rešitev poslovne inteligence in ključnih faktorjev uspeha na konkretnem primeru. Naloga predstavlja model uvajanja in ključne dejavnike uspešnosti. Skozi nalogo smo pridobili odgovor na vprašanje, ali lahko to zapišemo kot novi prilagojeni model uvajanja z določenimi lastnostmi in določimo dejavnike uspešnosti, ki pomenijo dodano vrednost za podjetje, v katerem se taka ali podobna rešitev poslovne inteligence uvaja.
Ključne besede: poslovna inteligenca, vizualizacija podatkov, integracija sistemov, model implementacije informacijske rešitve, ključni dejavniki uspeha
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 819; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Implementacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori
Nejc Bizant, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je raziskovalno delo s področja implementacije koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, kriminalističnoobveščevalnih izdelkov in sodelovanja pri pripravi ocene ogroženosti s strani hudih in organiziranih oblik kriminala v EU v okviru evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Sestavljena je iz pregleda literature s proučevanega področja ter raziskovalnega dela, kjer je bila izvedena kvalitativna raziskava stopnje implementacije obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah – Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori. Ugotovljeno je bilo, da model obveščevalno vodene policijske dejavnosti še ni implementiran v vseh preučevanih državah. To je bilo ugotovljeno s presojanjem osmih kriterijev, ki obsegajo organizacijsko strukturo, priročnik za implementacijo kriminalističnoobveščevalnega modela in obveščevalno vodene policijske dejavnosti, zakonsko ureditev, vpeljan kriminalističnoobveščevalni model, uporabo kriminalističnoobveščevalnih izdelkov, kompatibilnost z evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom, zavezo in sodelovanje vodstva in izobraževanje, usposabljanje ter osveščanje. Ugotovljeno je bilo, da so vse preučevane države pri implementaciji koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti upoštevale temeljne postulate koncepta. Pri analizi koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah je bilo tudi ugotovljeno, da imajo preučevane države urejen oz. kompatibilen nacionalni kriminalističnoobvečevalni model z Evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom ter da sodelujejo z Europolom in ostalimi državami članicami.
Ključne besede: magistrska dela, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalni model, implementacije
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 289; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici