| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj novih modelov zaposlovanja v državnem gospodarstvu slovenije ter njihova učinkovitost v času globalne pandemije covid-19
Omar Husejnagić, 2023, magistrsko delo

Opis: Svetovna pandemija COVID-19 je bila od svojega začetka jeseni 2019 označena kot "kriza, kot je še ni bilo v svetovni zgodovini". V svetu globalnih financ je bila ta enkratna izkušnja za nekatere katastrofa, za druge pa priložnost brez primere. Mednarodni denarni sklad (IMF) je ocenil, da so globalni stroški pandemije med letoma 2020 in 2025 presegli 28 bilijonov USD izgubljene proizvodnje (World economic outlook …, 2020). Čeprav je svetovna pandemija COVID-19 povzročila resno finančno škodo državam v razvoju pa tudi razvitim državam, bi lahko nekateri socialno-ekonomski trendi, ki so se pojavili kot odziv na krizo, na dolgi rok celo koristili našemu socialno-ekonomskemu življenju, lokalni industriji in naravnemu (življenjskemu) okolju. Prva faza te raziskave je izključno teoretična in se osredotoča predvsem na opis in predstavitev izvora globalne krize COVID-19 in njenih socialno-ekonomskih posledic na svetovni ravni. Druga faza te raziskave nas usmerja v Slovenijo, srednjeevropsko državo katere majhno, a raznoliko nacionalno gospodarstvo je postalo predmet našega preučevanja. Ta raziskava je bila namenjena boljšemu razumevanju razvoja in implementacije novih delovnih modelov v nacionalnem gospodarstvu države ter njihove učinkovitosti v času globalne pandemije COVID-19. To smo lahko dosegli z uporabo večstopenjskega postopka zbiranja podatkov, ki je vključevalo teoretične/literaturne raziskave, ankete, intervjuje in podobno. Vprašanja za ankete in intervjuje so bila skrbno izbrana, da bi zagotovila kar najbolj natančne in nazorne odgovore. Ankete so bile izvedene digitalno, preko spletne anketne platforme (1KA), rezultati pa so bili analizirani s programom Statistical Package for Social Sciences (SPSS). Intervjuji in ankete so bili individualno dogovorjeni in izvedeni z vodji različnih podjetij in sektorjev slovenskega nacionalnega gospodarstva, ki so podali svoje strokovne ocene o obravnavani problematiki.
Ključne besede: Digitalna transformacija, model dela, delo na daljavo, hibridno delo, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

2.
Obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus : magistrsko delo
Klavdija Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Ključne besede: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
Ocena zmožnosti implementacije modela preprečevanja in izključevanja iz procesa nadaljnje radikalizacije na lokalni ravni : magistrsko delo
Nana Kozmelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Radikalizacija ima dvojno naravo; lahko pomeni odmik od trenutnih vedenjskih vzorcev in je vir sprememb in razvoja, lahko pa zaradi nasprotovanja vrednotam večinske družbe vodi v nasilno vedenje. Čeprav lahko radikalizacija predstavlja iskanje novih poti in rešitev ter vodi v napredek in razvoj, je tista, ki vodi v različne oblike nasilja (od psihičnega, fizičnega, verbalnega pa vse do izvajanja kaznivih ravnanj) tista, ki se ji mora družba posvetiti že v najzgodnejši fazi zaznave. Cilj zgodnjega odzivanja je izključevanje radikaliziranega posameznika iz teh procesov, hkrati pa vplivanje na dejavnike radikalizacije in na sprožilce, ki ga usmerijo na to pot. Raziskave so pokazale, da so ena od najbolj najranljivejših skupin za radikalizacijo mladostniki, zato je treba razviti aktivnosti, ki so prvenstveno namenjene prav preprečevanju radikalizacije mladih. Posebno vlogo pri tem ima lokalna skupnost, podprta s politikami, koordinacijo in logistično podporo z nacionalne ravni. Tovrstno odzivanje na procese radikalizacije poteka skozi tri faze preventive in zajema tudi pripravo na ponovno vključitev radikaliziranega posameznika v družbo. Pri tem morajo sodelovati vsi ključni partnerji na lokalni ravni: centri za socialno delo, izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove, psihologi in psihiatrične ustanove, zapori in prevzgojni domovi, probacijska služba, verske institucije, nevladne organizacije in policija v določenih situacijah. V magistrski nalogi predstavljamo model tovrstnega odzivanja, ki smo ga poimenovali prepreči-odvrni-opozori (P-O-O), in s študijo primera lokalne skupnosti v Sloveniji ugotavljamo, v kolikšni meri bi bil takšen model ustrezen tudi za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: magistrska dela, izključevanje, preprečevanje, radikalizacija, vsedružbeni odziv, model prepreči-odvrni-opozori
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 747; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (838,73 KB)

4.
Razvoj, uporaba in prihodnost PEACE modela preiskovalnega intervjuja : magistrsko delo
Maša Janežič, 2019, magistrsko delo

Opis: Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado. Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja. Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.
Ključne besede: zaslišanje, tehnike, preiskovalni intervju, model PEACE, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 811; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (649,89 KB)

5.
Prilagojeno usposabljanje za varno uporabo informacijskih sistemov: kaj se lahko naučimo od Slovencev po svetu? : magistrsko delo
Damjan Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi naglega razvoja informacijskih sistemov smo danes povezani bolje kot nikoli prej in razdalje med nami so krajše, kot si mislimo. Glavni cilj magistrskega dela je identificirati kateri dejavniki vplivajo na samozaščito na socialnih omrežjih. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo izvedli anketo med Slovenci po svetu (N = 612 iz 79 držav). Z modelom (12 napovednih spremenljivk) pojasnimo približno 23,9 odstotka skupne variabilnosti namere o samozaščiti na socialnih omrežjih (1 odvisna spremenljivka). Praktična uporabnost raziskovalnega modela se kaže predvsem v identifikaciji rizičnih uporabnikov, ki omogoča pripravo prilagojenih izobraževanj oz. usposabljanj kot del postopka vpeljave informacijskih sistemov v uporabo. Ta postopek je sicer že opisan v okviru nekaterih obstoječih metodologij razvoja programske opreme, ki vključuje tudi aktivnosti, povezane z usposabljanjem uporabnikov, vendar pa se te aktivnosti specifično ne posvečajo pri usposabljanju za varno uporabo, kjer se predznanje uporabnikov pogosto močno razlikuje in je zato uvajanja smiselno prilagoditi različnim stopnjam predznanja uporabnikov. To predstavlja pomembno prednost, saj z individualiziranimi usposabljanji prihranimo čas in finančna sredstva organizacije. Vodilo razvijalcem in uporabnikom naj bo, da je varnost odgovornost in ne privilegij.
Ključne besede: magistrska dela, Slovenci po svetu, metodologija razvoja informacijskih sistemov, raziskovalni model, varna uporaba, prilagojeno usposabljanje
Objavljeno v DKUM: 07.08.2019; Ogledov: 1922; Prenosov: 546  (5 glasov)
.pdf Celotno besedilo (944,90 KB)

6.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno v DKUM: 27.03.2019; Ogledov: 1689; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
Implementacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori : magistrsko delo
Nejc Bizant, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je raziskovalno delo s področja implementacije koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, kriminalističnoobveščevalnih izdelkov in sodelovanja pri pripravi ocene ogroženosti s strani hudih in organiziranih oblik kriminala v EU v okviru evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Sestavljena je iz pregleda literature s proučevanega področja ter raziskovalnega dela, kjer je bila izvedena kvalitativna raziskava stopnje implementacije obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah – Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori. Ugotovljeno je bilo, da model obveščevalno vodene policijske dejavnosti še ni implementiran v vseh preučevanih državah. To je bilo ugotovljeno s presojanjem osmih kriterijev, ki obsegajo organizacijsko strukturo, priročnik za implementacijo kriminalističnoobveščevalnega modela in obveščevalno vodene policijske dejavnosti, zakonsko ureditev, vpeljan kriminalističnoobveščevalni model, uporabo kriminalističnoobveščevalnih izdelkov, kompatibilnost z evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom, zavezo in sodelovanje vodstva in izobraževanje, usposabljanje ter osveščanje. Ugotovljeno je bilo, da so vse preučevane države pri implementaciji koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti upoštevale temeljne postulate koncepta. Pri analizi koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah je bilo tudi ugotovljeno, da imajo preučevane države urejen oz. kompatibilen nacionalni kriminalističnoobvečevalni model z Evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom ter da sodelujejo z Europolom in ostalimi državami članicami.
Ključne besede: magistrska dela, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalni model, implementacije
Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1267; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
POPIS DEL, PREDIZMERE IN PONUDBENI PREDRAČUN ZA GRADBENA DELA VEČSTANOVANJSKE STAVBE
Aleš Šegula, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so teoretično opisani postopki in načini oblikovanja ponudbenih cen za gradbene objekte na podlagi popisov del, predizmer in predračunov. Za lažjo predstavo je prikazan potek procesa izdelave projektnega predračuna. Na praktičnem primeru večstanovanjskega objekta je prikaz izdelave popisa gradbenih del in njim pripadajoči izračuni predizmer za posamezne postavke. S pomočjo programa 4BUILD je izdelan celoten ponudbeni predračun gradbenih del, izdelan pa so ob enem tudi izpisi normativov predračuna. Z dodano vrednostjo obrtniških in inštalacijskih del iz projektantskega predračuna sorodne stavbe, smo vrednost ponudbenega predračuna primerjali z vrednostjo pridobljeno s pomočjo modela STOY.
Ključne besede: popisi del, predizmere, ponudbeni predračun, gradbena dela, model STOY
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 2390; Prenosov: 950
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

9.
PRENOVA MODELA VREDNOTENJA DELOVNIH MEST PO ZAHTEVNOSTI
Radojka Pogorelec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi bo predstavljeno preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest v velikem podjetju. Od nastanka trenutno veljavnega vrednotenja delovnih mest v podjetju pred dvema desetletjema se je večina izvajalskih procesov v podjetju spremenila, posodobila in prilagodila poslovnemu okolju, zahtevam strank in spremembam tehnologije. V širšem okolju je prišlo do sprememb visokošolskega sistema izobraževanja z uvedbo bolonjske reforme. Procesne in tehnološke spremembe v podjetju so bile implementirane na delovna mesta skozi spremembe ključnih nalog v opisih delovnih mest, novi izobraževalni izidi bolonjskega sistema pa so bili uvedeni v sistemizacijo kot dodatek k obstoječim pogojem. Vrednotenje delovnih mest tem spremembam ni moglo v celoti slediti, predvsem zaradi formalnih podlag v obstoječi podjetniški kolektivni pogodbi. Zaradi navedenega se je uprava podjetja odločila, da je prenova vrednotenja delovnih mest eden od srednjeročnih strateških ciljev podjetja. Vrednotenje delovnih mest v obravnavanem podjetju temelji na razvrstitvi delovnih mest v skupine zahtevnosti. Z razvrstitvijo delovnih mest po zahtevnosti je povezana razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede in določanje osnovne plače posameznemu zaposlenemu. Ustrezna rešitev je posodobitev in preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest. V nalogi bo skozi ta proces prikazana določitev značilnosti modela: posameznih skupin zahtevnosti, določitev kriterijev in njihovega vpliva na zahtevnost, ocena zahtevnosti delovnih mest in njihova umestitev v modelu. Določitev tarifnih razredov in plačnih količnikov ni cilj in predmet te naloge. Diplomska naloga bo s svojo vsebino bistveno prispevala k reševanju konkretnega problema v podjetju.
Ključne besede: zahtevnost dela, delovno mesto, sistemizacija delovnih mest, model vrednotenja delovnih mest
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 2008; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Strast do dela med pripadniki generacije Y
Lana Čivre, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo koncept strasti do dela, ki spada v področje managementa človeških virov. Obravnavana tema je tesno povezano tudi s področjem psihologije. Osrednji namen naloge je raziskati oziroma ugotoviti stopnjo strasti do dela med pripadniki generacije Y (milenijci), torej med tistimi, ki so rojeni med leti 1980 in 1994. V teoretičnem delu naloge na podlagi sistematičnega pregleda literature in bibliometrične analize podrobneje predstavljamo koncept strasti do dela na podlagi dualističnega modela. Strast do dela vsebuje dve dimenziji, tj. harmonično in obsesivno strast do dela. Pri harmonični strasti do dela posameznik izbere opravljanje dela svobodno in prostovoljno in ima nadzor nad njim, pri obsesivni strasti do dela pa ima delo nadzor nad posameznikom. Na tej podlagi so predstavljene tudi pozitivne in negativne posledice strasti do dela. Podrobneje predstavljamo tudi osnovne značilnosti pripadnikov generacije Y, njihove značilnosti na delovnem mestu ter ustrezno ravnanje z njimi. V empiričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno metodo raziskave. Podatke smo zbrali s pisnim spraševanjem in pridobili vzorec 270 predstavnikov generacije Y, ki so zaposleni v Sloveniji vsaj eno leto ali več. Na podlagi izsledkov raziskave ugotavljamo, da imajo milenijci višjo stopnjo harmonične kot obsesivne strasti do dela. Nadalje smo ugotovili, da imajo najvišjo stopnjo harmonične strasti do dela milenijci, ki so zaposleni v nižjem ali višjem managementu ter tisti, ki so zaposleni za nedoločen čas. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi milenijcem, ki so zaposleni v zasebnem sektorju v nižjem in višjem managementu, saj je stopnja obsesivne strasti med njimi višja kot med ostalimi v vzorcu. Ugotovitve raziskave lahko pripomorejo managerjem oziroma nadrejenim v različnih organizacijah pri uspešnejšem ravnanju s človeškimi viri. Ključnega pomena je namreč, da nadrejeni znajo ohranjati oziroma negovati stopnjo harmonične strasti do dela med svojimi zaposlenimi ter, med drugim, preprečevati oziroma zmanjševati raven obsesivne strasti.
Ključne besede: generacija Y, strast do dela, harmonična strast do dela, obsesivna strast do dela, dualističen model strasti do dela
Objavljeno v DKUM: 15.06.2016; Ogledov: 1311; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici