1. |
2. Raziskava izbranih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, oblikovanih po modelu 'Izvorno slovensko'Nejc Pozvek, Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava izbranih šestih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk zajema tri sklope: v prvem delu so na podlagi poglobljenih intervjujev predstavljeni delo in stališča upravljavcev oziroma skrbnikov znamk, v drugem delu je izvedena anketa s ponudniki z znamkami certificirane ponudbe in v tretjem delu anketa s kupci produktov, certificiranih z znamko. Ključna ugotovitev raziskave je relativno visoko zadovoljstvo vseh skupin deležnikov s sistemom certificiranja oziroma zgodbo, ki se razvija v okviru modela 'Izvorno slovensko', prepoznani pa so tudi nekateri izzivi. Slednji so naslovljeni v poglavju, ki podrobno razčleni predloge nadgradnje sistema certificiranja.
Ključne besede: kolektivne blagovne znamke, upravljanje, mnenja ponudnikov, mnenja kupcev, model 'Izvorno slovensko'
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 317; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (928,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Teritorialne kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu 'Izvorno slovensko'Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Teritorialne kolektivne blagovne znamke so vedno pogosteje orodje razvoja in trženja podeželskih upravljanih destinacij z jasno vizijo prihodnosti, podkrepljeno s strateškimi razvojnimi in trženjskimi cilji, ukrepi in aktivnostmi. Celovito povezani deležniki z namenom ustvarjanja visokokakovostne ponudbe območja gradijo prepoznavno lokalno dodano vrednost gastronomije destinacije. Mnogi avtorji izpostavljajo, da ciljne skupine domačih in mednarodnih obiskovalcev, predvsem sodobni ljubitelji hrane, tako imenovani foodies, vedno bolj iščejo in cenijo tovrstna prizadevanja. Centri kakovosti z organiziranimi kratkimi lokalnimi dobavnimi verigami, usposabljanji in svetovanji strokovnih institucij ter z digitalno trženjsko-prodajno-logistično tehnologijo prinašajo sinergične učinke vsem vključenim deležnikom destinacije. Pomembno je, da se vsak deležnik na poti od njive do krožnika in še dlje, vse do vodenega gastronomskega doživetja in prireditve ter doživetega bivanja v avtentičnih nastanitvenih kapacitetah, posveča le delu celovitega doživetja % lastnemu prispevku v verigi destinacijske zgodbe % in prispeva k visoki kakovosti lokalno dodane vrednosti končnemu gastronomskemu doživetju. Več kot deset teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu 'Izvorno slovensko', sledi opisanemu pristopu in s tem prispeva k vedno večji prepoznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije, ki pritegne z raznovrstno gastronomsko ponudbo tudi zahtevne raziskovalce gastronomije.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 328; Prenosov: 49
Celotno besedilo (625,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji : teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu ʹIzvorno slovenskoʹ2021 Opis: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 98
 Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 7 gradiv! |
5. Zrelost poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvuMirko Malešič, 2016, magistrsko delo Opis: Vse več organizacij spoznava, da je v današnjem času pravilna, pregledna in pravočasna informacija ter znanje o notranjih in zunanjih dejavnikih poslovanja ključnega pomena. Takšen dostop do informacij omogoča poslovno obveščanje, ki je običajno sestavljeno iz podatkovnega skladišča z ETL procesom in programsko opremo (platformo) za izvajanje poizvedb, analiz, pregleda in tudi napovedi poslovanja. Pri tem slovensko sodstvo ni nobena izjema in se je zaradi zmanjševanja sodnih zaostankov, boljšega kadrovskega pregleda nad poslovanjem ter izpolnjevanja drugih zakonskih zahtev po izdelavi raznih statističnih poročil, odločilo za uvedbo podatkovnega skladišča in poslovnega obveščanja.
Zrelost na področju poslovnega obveščanja v organizaciji se ugotavlja na podlagi zrelostnega modela, kjer se na podlagi uvrstitve v ustrezno hierarhično stopnjo ugotavlja stanje na področju poslovnega obveščanja. Na podlagi petih največkrat omenjenih modelov zrelosti (CMM, AMR, Gartner, HP, TDWI) smo razvili lasten stopenjski zrelostni model za ugotavljanje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Da bi lahko razvili svoj sistem zrelosti se je bilo potrebno seznaniti z evolucijo, zgradbo, gradniki in značilnostmi poslovnega obveščanja, ter z njegovimi vplivi ter koristmi za organizacijo s poudarkom na Kimball-ovem modelu uvedbe poslovnega obveščanja. Prav tako pa je bilo potrebno opraviti analizo in sintezo največkrat uporabljenih petih modelov zrelosti. Na podlagi razvitega stopenjskega modela zrelosti s petimi stopnjami in petimi dimenzijami, smo razvili tudi vprašalnik za ugotavljanje tehnične stopnje zrelosti in vprašalnik za ugotavljanje platformske stopnje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Oba vprašalnika sta služila kot osnova za kvalitativno raziskavo primera tehnične in platformske zrelosti v slovenskem sodstvu.
Poleg tega smo predpostavili, da bi poslovno obveščanje v realnem času še dodatno pripomoglo k večji kakovosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu, to je k še hitrejši odpravi zaostankov. Pri tem se je večina udeležencev raziskave sicer strinjala s trditvijo, da bi pohitrili pridobivanje informacij iz platforme poslovnega obveščanja, vendar obstoječi sistem zaradi narave pravnih postopkov zadošča, uvajanje pa bilo tudi povezano z precejšnimi dodatnimi stroški. Torej ta teza ni potrjena. Raziskava pa je v nadaljevanju potrdila tezo, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je optimalni, stopnji tehnične zrelosti stopenjskega modela. Prav tako pa je potrdila, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je na optimalni platformski stopnji poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu.
Ključne besede: ETL proces, skladišče podatkov, poslovno obveščanje, zrelostni model, stopnja zrelosti, slovensko sodstvo
Objavljeno v DKUM: 26.05.2016; Ogledov: 1760; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,31 MB) |
