| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 1482
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Razvoj empiričnega modela za določitev elasto-plastične deformacije kablov pri stiskanju navitij : magistrsko delo
Martin Hostnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil razviti empirični model za določanje elasto-plastične deformacije kablov pri stiskanju navitij, do česar pride tekom proizvodnega procesa. V nalogi so opisani pojmi, potrebni za analizo podatkov, kot so korelacija in aproksimacija ter potek merjenja, s katerim pridobimo potrebne podatke za analizo. Podrobno je opisana obdelava podatkov, kjer jih iz vhodne oblike pretvorimo v obliko, ki jo potrebujemo za nadaljnje delo. S pomočjo obdelanih podatkov smo razvili model, ki smo ga primerjali z obstoječim modelom. Učinek implementacije novega modela smo izmerili časovno ter razliki v porabljenemu času zaradi popravil navitja dodali denarni učinek. Cilj je bil razvoj novega empiričnega modela za napovedovanje deformiranja navitij, ki bo imel na učinkovitost proizvodnega procesa pozitiven vpliv. Z njegovim razvojem in posledično z implementacijo smo izboljšali natančnost napovedi končne višine navitij že v času projektiranja, kar bo celoten proizvodni proces izboljšalo in pohitrilo.
Ključne besede: navitje, elasto-plastična deformacija, procesne meritve, empirični model
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

62.
Finančna analiza kot orodje za analizo zdravja podjetij
Tamara Šauperl, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava pomen in učinkovitost uporabe finančne analize pri opredelitvi zdravja podjetij izbranega vzorca podjetij. V teoretičnem delu je tako podrobneje predstavljena finančna analiza, ki velja kot je vsesplošna analiza podjetij in stremi k svojemu glavnemu cilju, opredelitvi poslovanja analiziranega podjetja. Ker prav s pomočjo finančne analize zvemo veliko o samem trenutnem stanju podjetja, je potrebno poudariti, da je lahko vzrokov za opravljanje finančne analize več. To so lahko interni vzroki, lahko pa so eksterni ali zunanji vzroki. Med interne vzroke uporabe finančne analize tako opredelimo izvajanje finančne analize s strani zaposlenega managementa, ki želi izvedeti čim več o dejanskem stanju zdravja podjetja, ali pa se trudi definirati potencialne grožnje v poslovanju podjetja. S strani eksternih vzrokov uporabe finančne analize pa sem uvrščamo na primer banke, ki si želijo poznati podjetje, ki jih prosi za posojilo. Lahko pa se finančne analize poslužujejo finančni investitorji, ki tehtajo, ali je vredno vložiti razpoložljiva sredstva v določeno podjetje ali ne. Tako kot je veliko vzrokov za uporabo finančne analize, je prav tako veliko načinov za samo uporabo finančne analize. Vsem je pa skupno to, da se za opravljanje finančne analize poslužujejo razpoložljivih informacij iz naslova računovodskih izkazov. Rezultati finančne analize na izbranem vzorcu pa kažejo, da izračunane izpovedne moči finančnih kazalnikov in modelov ne dajejo primerljivih rezultatov. Tako rezultati kažejo, da finančna analiza s pomočjo kazalnikov nakazuje na zmerno poslovanje podjetja, medtem ko vrednosti pridobljene s pomočjo modelov nakazujejo na težave v poslovanju. Primerjane izpovedne moči finančnih kazalnikov in modelov, pa niso edine, ki niso složne. Namreč dobljeni rezultati treh uporabljenih modelov na izbranem vzorcu kaže, da eden izmed uporabljenih modelov nakazuje stanje poslovanja podjetja v nasprotno smer, kakor preostala dva modela. Pri sami uporabi finančne analize pa je potrebno poudariti tudi to, da se je skozi uporabo finančne analize na izbranem vzorcu lepo pokazal vpliv na poslovanje podjetij s strani panoge, v kateri analizirano podjetje posluje. V finančno analizo so bila vpletena tudi podjetja, ki so močno odvisna od trenutnih razmer in sprotnih sprememb na ravni delovanja državnega gospodarstva.
Ključne besede: finančna analiza, zdravje podjetja, finančni kazalniki in modeli, Altmanov model, Kraličkova metoda, Weinrichova metoda.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

63.
Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blaga
Dejan Romih, 2023, doktorska disertacija

Opis: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Ključne besede: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

64.
Interakcijska doza nanodelcev – uvedba novega koncepta in študij vpliva surfaktantov na novo definirano dozo : doctoral dissertation
Boštjan Kokot, 2023, doktorska disertacija

Opis: Preko dihanja, oralnega vnosa in drgnjenja ob kožo, smo vsakodnevno izpostavljeni inherentno toksičnim delcem nanometrskih velikosti (nanodelcem). Nanodelci v zraku so še posebej problematični, ker se jim težko izognemo in povzročajo dolgoročne posledice, kot so na primer srčno-žilne bolezni, vnetja, pljučni rak in poškodbe možganov. Za uspešno regulacijo nanodelcev je torej ključna pravilna določitev njihove toksičnosti. Toksičnost v nanotoksikologiji je definirana kot kumulativna doza, dostavljena v sistem, pri kateri še lahko opazimo neželene stranske učinke. Trenutno je najpogosteje v uporabi definicija doze, opredeljena kot razmerje med celotno površino nanodelcev, dostavljenih v sistem, in celotno pričakovano površino tkiva oz. celic. Ta pa ne upošteva lokalnih interakcij in razporeditve doze, ki ključno vplivajo na določitev dejanskega učinka doze na opazovani sistem. Trenutni standard določitve doznega odziva in toksičnosti nanodelcev so tedne trajajoči poskusi na živalih. Kot hitrejša in cenejša alternativa so bili razviti preprosti in napredni modeli in vitro, osnovani na celičnih linijah, ki pa večinoma ne vsebujejo zelo pomembnega gradnika pljuč, pljučnega surfaktanta. Pri razvoju definicije doze smo uporabili preprost model, sestavljen iz celic pljučnega epitelija, pljučnega surfaktanta in cevk iz titanovega dioksida. Stanje pri vdihu nanodelcev smo posnemali tako, da smo na celice najprej napršili pljučni surfaktant in nato nanodelce. V ta namen smo razvili inkubator, v katerem smo lahko surfaktant in nanodelce na sistem in vitro napršili v fizioloških pogojih direktno na mikroskopu z visoko ločljivostjo in hkrati zajemali slike takoj od napršitve nanodelcev vse do nekaj dni po napršitvi. Z izpostavitvijo celic več nanodelcem smo pokazali, da trenutna definicija doze nezadostno opiše dejanski učinek doze v biološkem sistemu. Nezadostno definicijo smo nadgradili z uvedbo interakcijske površine in interakcijske doze, ki sta direktno upoštevali interakcije med površino membrane in nanodelcev. Nov koncept nam je omogočil, da smo dozo ovrednotili in vizualizirali v vsaki slikovni piki slike. Z dvema novo definiranima parametroma, povprečno interakcijsko dozo in povprečno lokalno interakcijsko dozo, smo poleg lokalnih interakcij med nanodelci in membrano upoštevali še neenakomernost porazdelitve doze ter s tem mnogo bolje ocenili njeno porazdelitev v sistemu. S spremljanjem časovnega razvoja povprečne lokalne interakcijske doze smo potrdili, da biološki sistem modulira dozo že brez dodanega surfaktanta. Z analizo histogramov interakcijske doze v poskusih s surfaktantom in brez njega smo ovrednotili vpliv surfaktanta na modulacijo doze. Ugotovili smo, da v prisotnosti surfaktanta faza karantenizacije in raztapljanja nastopi hitreje, sledi ji pa nova faza raztapljanja, ki je brez surfaktanta ni in omogoča prerazporejanje doze v prostoru in času. Sledenje surfaktantskim proteinom, nanodelcem in lipidom hkrati je bilo mogoče z razvitim trikanalnim slikanjem, osnovanim na zajemu življenjskega časa fluorescence. Iz sledenja vsem trem komponentam smo določili: 1) da se hidrofobni surfaktantski proteini kepijo skupaj s cevkami titanovega dioksida, 2) da nanocevke vdrejo globlje od fiziološke debeline surfaktanta v nekaj sekundah in 3) da se v surfaktantu pojavijo prehodne luknje, ki omogočajo neoplaščenim nanodelcem prehod čez pljučni surfaktant. Trikanalno slikanje celic, nam je na koncu omogočilo prepoznati, da je doza nanodelcev odvisna od lokalne okolice, kot je meja med celičnim jedrom in plazemsko membrano, in od prisotnosti biomolekul v tem okolju. To je vodilo v razvoj novega koncepta vektorske doze nanodelcev, ki je odvisna od v sistemu prisotnih biomolekul. Novi koncept je pripraven za odkrivanje mehanizmov toksičnosti in njihove propagacije po sistemu, kar bi lahko vodilo do boljšega razumevanja ključnih molekularnih dogodkov, ki so osnova za uspešno napovedno toksikologijo, ki ni osnovana na poskusih na živalih.
Ključne besede: toksikologija, nanotoksikologija, doza, lokalna doza, površinska doza, interakcijska doza, lokalna interakcijska doza, fluorescenca, fluorescentna mikroskopija, mikroskopija s stimulirano emisijo, mikroskopija z visoko ločljivostjo, pljučni surfaktant, SP-B, SP-C, proteini pljučnega surfaktanta, nanocevke titanovega dioksida, nanodelci, model in vitro, nano-bio interakcije, analiza slik
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (35,59 MB)

65.
Kinetično modeliranje epoksidacije etilena na srebrovih katalizatorjih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Manca Potočnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali reakcijo epoksidacije etilena na srebrovih katalizatorjih. Epoksidacija etilena je komercialno ena najpomembnejših selektivnih oksidacijskih reakcij. Etilen epoksid je vsestransko uporabna kemikalija, ki se neposredno uporablja za sterilizacijo in dezinfekcijo, kot fungicid, še pogosteje pa kot surovina za pridobivanje drugih spojin (etilen glikol, detergenti, etanolamini, itd.). Navadno ga pridobivamo kot produkt nadzorovane oksidacije etilena s kisikom na srebrovem katalizatorju, saj ta ne prekine vezi med vodikom in ogljikom, kar bi vodilo v reakcijo gorenja. Katalizatorju pogosto dodamo cezij, klor, baker ali žlahtne kovine in s tem povečamo njegovo selektivnost. V tem diplomskem delu s pomočjo matematičnega modela v programskem jeziku Python raziskujemo, kako različni pogoji vplivajo na hitrost reakcije in njeno selektivnost na različnih srebrovih katalizatorjih. Zanima nas, kako se spreminja selektivnost, katera temperatura je najugodnejša, kateri tlak izberemo za najoptimalnejši potek reakcije in kateri naj bo katalizator.
Ključne besede: mikrokinetični model, epoksidacija, kinetika, srebro, katalizator
Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

66.
Prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tjaša Arnič, 2023, diplomsko delo

Opis: Prilagoditev na okolje, v katerem se ljudje nahajajo, je za delovanje njih samih zelo pomembno. Obsojenci se za to, da lahko prestanejo zaporno kazen, morajo vsaj delno, če ne v celoti, prilagoditi zaporskemu življenju (zaporskim pravilom, zaporskim delavcem, zaporskemu okolju in ostalim obsojencem). Proces prilagajanja obsojenca je kompleksen, zato smo v diplomskem delu postavili naslednji dve raziskovalni vprašanji: »Kateri dejavniki vplivajo na prilagoditev obsojenca na življenje v zaporu?« in »Kakšno vlogo imajo deprivacijski in importacijski dejavniki v postopku prilagoditve obsojenca na življenje v zaporu?« Ugotovili smo, da na prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje vplivajo tri večje skupine dejavnikov: individualne značilnosti, značilnosti kazni in okoljski dejavniki. Omenjene skupine dejavnikov skupaj tvorijo importacijski in deprivacijski model, ki imata prav tako pomembno vlogo pri razumevanju prilagoditve obsojenca na zapor. Študije kot najpomembnejše importacijske dejavnike izpostavljajo starost, socialno podporo, izobrazbo, psihološko stanje obsojenca in predhodno kaznovanost. Med deprivacijske dejavnike pa raziskovalci uvrščajo pomanjkanja, ki obsojenca doletijo ob prihodu v zapor: pomanjkanje heteroseksualnih odnosov, varnosti, pri ženskah z otroki vlogo materinstva, intimnega prostora ter dobrin in storitev. Ugotovili smo, da je modela treba preučevati kombinirano, saj lahko le tako prilagoditev obsojencev na življenje v zaporu razumemo v celoti.
Ključne besede: obsojenci, življenje v zaporu, deprivacijski model, importacijski model, prilagoditev na zapor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1008,90 KB)

67.
Časovna primerjava renderiranja v programu Blender : magistrsko delo
Žiga Voga, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga, pripravljena v sodelovanju s podjetjem Gorenje d. o. o. predstavlja pripravo virtualnega 3D modela gospodinjskega aparata, hladilnika-zamrzovalnika, na proces renderiranja. Poleg renderiranja in časovne analize trajanja renderiranja naloga obsega še transformacijo geometrije 3D modela iz programskega okolja SolidWorks v programsko okolje Blender. Sledi priprava 3D modela na renderiranje, kar vključuje pripravo materialov in tekstur, pripravo scene in osvetlitve, pripravo animacije ter nastavitev renderirnika za dosego kakovostnih in fotorealističnih slik. Po procesu renderiranja in časovni analizi časov trajanja renderiranja na dveh različno zmogljivih napravah sledi predstavitev rezultatov, kjer je predstavljeno, zakaj je smiselna uporaba visoko zmogljive računalniške opreme.
Ključne besede: 3D model, Blender, renderiranje, časovna analiza
Objavljeno v DKUM: 29.03.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

68.
Dimenzioniranje armiranobetonskih elementov s programom IDEA StatiCa na osnovi metode CSFM : diplomsko delo
Marjeta Gregor, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo programskega orodja IDEA StatiCa, ki uporablja metodo »The Compatible Stress Field Method«. Metoda CSFM predstavlja alternativo dimenzioniranju armiranobetonskih konstrukcij z modelom razpor in vezi, ki je vključena v standardu SIST EN 1992-1-1. Namenjena je dimenzioniranju armiranobetonskih elementov na območjih diskontinuitet, z implementirano topološko optimizacijo pa je lahko tudi v veliko pomoč pri načrtovanju armature. Glede na to, da z modeli razpor in vezi kriterije mejnega stanja uporabnosti (deformacije, širina razpok itd.) ni mogoče zanesljivo preveriti, metoda CSFM te pomanjkljivosti odpravlja. V diplomskem delu je prikazan postopek dimenzioniranja dveh različnih, armiranobetonskih stenastih nosilcev po modelu razpor in vezi in po metodi CSFM v programu IDEA StatiCa. Na podlagi dobljenih rezultatov obeh stenastih nosilcev so v diplomskem delu zajete različne primerjave rezultatov glede na mejno stanje nosilnosti med modelom razpor in vezi ter metodo CSFM. Rezultati po mejnem stanju uporabnosti so prikazani samo na osnovi metode CSFM. Prikazani so tudi rezultati, koliko armature bi prihranili, če bi na podlagi rezultatov o izkoriščenosti armature pri obeh stenastih nosilcih zmanjšali prečni prerez armature. Predstavljene so tudi ugotovitve glede učinkovitosti uporabe topološke optimizacije pri načrtovanju pozicije armature.
Ključne besede: IDEA StatiCa, metoda CSFM, model razpor in vezi, dimenzioniranje, stenasti nosilec
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 430; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

69.
Razvoj solarne polnilne postaje za električna kolesa : magistrsko delo
Nace Grudnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaradi trenutne energetske krize strokovnjaki priporočajo, da pričnemo še bolj varčevati z energijo in nas spodbujajo, da izrabljamo obnovljive vire energije. Razvoj in delovanje solarne polnilne postaje tako predstavlja priložnost za učinkovito izrabo sončne energije, brez potrebe po drugih virih in infrastrukturi. Kolesarstvo v Sloveniji postaja vse bolj popularno, tudi zaradi električnih koles, saj se lahko z njimi vozimo po reliefno bolj razgibanih terenih. Fizično manj sposobnim pa omogočajo, da prekolesarijo tudi zahtevnejše in daljše poti. Tako se uporaba motornih vozil manjša, trend e-mobilnosti pa je še dodatno povečal zanimanje za električna kolesa. V zaključni nalogi smo opredelili različne vrste električnih polnilnih postaj in analizirali trg takšnih izdelkov. Na podlagi te analize smo ustvarili tehnični zahtevnik in določili celoten električni sistem ter razvili konstrukcijo. Med uporabniki električnih koles smo izvedli anketo in ugotovili da, v primeru, če bi bilo na območju Slovenije postavljenih več javnih polnilnih mest, bi ljudje tam polnili svoje električno kolo. Dodali smo tudi predlog primernega poslovnega modela, ki ga priporočamo ob vzpostavitvi mreže solarnih polnilnih postaj. Zaključna naloga lahko služi kot izhodiščni elaborat za podjetje, ki namerava razviti solarno polnilno postajo ali temu podoben izdelek.
Ključne besede: električna polnilna postaja, električno kolo, sončna energija, anketa, poslovni model
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (9,48 MB)

70.
Simulation model for robotic pick-point evaluation for 2-F robotic gripper
Primož Bencak, Darko Hercog, Tone Lerher, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Robotic bin-picking performance has been gaining attention in recent years with the development of increasingly advanced camera and machine vision systems, collaborative and industrial robots, and sophisticated robotic grippers. In the random bin-picking process, the wide variety of objects in terms of shape, weight, and surface require complex solutions for the objects to be reliably picked. The challenging part of robotic bin-picking is to determine object pick-points correctly. This paper presents a simulation model based on ADAMS/MATLAB cosimulation for robotic pick-point evaluation for a 2-F robotic gripper. It consists of a mechanical model constructed in ADAMS/View, MATLAB/Simulink force controller, several support functions, and the graphical user interface developed in MATLAB/App Designer. Its functionality can serve three different applications, such as: (1) determining the optimal pick-points of the object due to object complexity, (2) selecting the most appropriate robotic gripper, and (3) improving the existing configuration of the robotic gripper (finger width, depth, shape, stroke width, etc.). Additionally, based on this analysis, new variants of robotic grippers can be proposed. The simulation model has been verified on a selected object on a sample 2-F parallel robotic gripper, showing promising results, where up to 75% of pick-points were correctly determined in the initial testing phase.
Ključne besede: intralogistics, robotic bin-picking, simulation model, ADAMS, pick-point determination, MATLAB/Simulink, 2-F robotic gripper, performance analysis
Objavljeno v DKUM: 27.02.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (19,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici