| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
MOBING NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU X D.O.O.
Marijana Davidović Žagar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Razmere, ki so nastale v času recesije so pustile kot posledico mobing ali psihično nasilje, katerega lahko izvaja tako delodajalec kot zaposleni. Zaradi uvoza cenejšega blaga/materiala iz tujine ter preselitve podjetij v tujino zaradi cenejše delovne sile, so se začela odpuščanja. Posledica odpuščanj je pritisk na tiste, ki so v podjetjih ostali zaposleni. Pritisk, ki nastaja je lahko razlog za mobing v različnih oblikah. Žrtev lahko postane nadrejeni ali delavec. Pojavlja se tudi v podjetjih, kjer je konkurenca za določeno delovno mesto velika, to pomeni, da nekdo (delavec) bolj inteligenten ali je bolj sposoben za to delo, kot nekdo, ki to delo že opravlja. Mobing se pojavi preprosto iz razloga, ker je nekdo drugačen. Nekdo, ki mobing izvaja se mogoče niti ne zaveda, da to počne. Za izbrano temo diplomske naloge sem se odločila na podlagi mojih izkušenj z mobingom in na podlagi izkušenj ožjega družinskega člana. Po opazovanjih in ugotovitvah do katerih sem prišla pri pisanju diplomske naloge, ugotavljam, da skoraj ni več delovnega mesta ali podjetja, v katerem ne bi vršili mobinga. V prvem delu diplomske naloge sem iz teorije povzela splošno razlago mobinga, navedla vzroke ter posledice mobinga. V drugem delu pa sem predstavila žrtev ter intervju z žrtvijo kot študijo primera ter na podlagi tega izdelala anketo v podjetju. Na podlagi intervjuja sem analizirala tudi stanje v podjetju, z anketo na delovnem mestu, kjer je bila zaposlena naša žrtev. V tretjem delu pa sem anketirala (25 respondentov) zaposlene v podjetju, v katerem je žrtev doživljala mobing. Na podlagi anketnega vprašalnika in ugotovitvah smo si zastavili Hipotezo 1: V podjetju zaposleni občutijo visoko stopnjo mobinga. V četrtem delu sem dala predloge za izboljšanje stanja. Namen diplomske naloge je opozoriti na mobing, ozavestiti ljudi o tem, kaj je mobing in kakšne posledice pušča, še vedno ne zavedamo, kaj sploh je in kakšni so lahko njegovi izidi.
Ključne besede: mobing, žrtev, delovno mesto
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 720; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (868,98 KB)

52.
Pravni vidiki in sodna praksa mobinga na delovnem mestu
Sabina Keranović, 2012, diplomsko delo

Opis: V času globalizacije in razvoja tržne miselnosti delo in presežek dela postaja vedno večja vrednota in zahteva delodajalcev. Uspešen in zavzet zaposleni je bolj učinkovit, s tem pa prinaša večji dobiček. Odvisnost od tržnih zakonitosti zahteva zaposlovanje kadra, ki bo upravičil vedno večja pričakovanja. Da bi zagotavljali dostojanstvo na delovnem mestu in preprečevali kakršnekoli oblike trpinčenja na delovnem mestu je pomembna tudi slovenska zakonodaja in spreminjanje le-te v smeri pravne ureditve in izboljšanja sistema pri samem reševanju sporov, ki nastanejo pri trpinčenju na delovnem mestu (mobingu). Trpinčenje (v nadaljevanju mobing) na delovnem mestu predstavlja grožnjo podjetju kot celoti in zaposlenim, ki s svojim delom soustvarjajo poslovno uspešnost. Problematika mobinga se širi in dobiva nove razsežnosti, zaradi spremenjene zakonodaje, ki temelji na prepovedi vsakršnega trpinčenja na delovnem mestu, morajo podjetja vedno več časa posvetiti tudi oblikovanju in sprejetju ustrezne politike preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu, izraziti morajo predvsem stališča in načela združbe do trpinčenja ter se opredeliti do sankcij le-teh, ko se pojavi. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati, zato je pomembno prepoznavanje in razumevanje tega pojava ter zavedanje o njem, da bomo lahko učinkovito pristopili k preprečevanju psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: mobing, pravna ureditev, sodna praksa
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 247; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

53.
Mobing nad študenti, ki opravljajo delo preko študentskega servisa
Sara Štibilj, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: mobing, komunikacija, konflikt
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 315; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

54.
MOBING NAD ZAPOSLENIMI NA PRODAJNIH POTEH
Žiga Kresnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je namenjen raziskavi mobinga in aktivnosti podjetij glede antimobinga med zaposlenimi v gospodarstvu. Mobing, pereča tema, ki se jo kljub vsemu še vedno premalo zavedamo. Zaradi hudih konkurenčnih razmer, ki trenutno vladajo na trgu ter gospodarske krize, ki s svojim delovanjem ne prinaša nič dobrega, se pojav mobinga v podjetjih le stopnjuje. Mobing je potrebno reševati v začetnih fazah, oz. poskrbeti da do njega sploh ne pride, kajti odpravljanje posledic je največkrat izredno težavno ter v določenih primerih ne obrodi sadov. V teoretičnem delu našega diplomskega seminarja najprej opredelimo problem nato pa se osredotočimo na namen, cilje, hipoteze in opredelitev uporabljenih metod dela pri izdelavi diplomskega seminarja. Sledi podrobnejša predstavitev mobinga, posamezne vrste mobinga med katerimi smo posebej izpostavili spolno nadlegovanje, ki sodi med najbolj razširjene vrste mobinga, in prepoznavanje mobinga v podjetjih. Osredotočili smo se tudi na izvajalce mobinga v podjetjih ter na njihove osebnostne lastnosti, kakšni so vzroki za pojav mobinga v podjetjih, oblike mobinga in njegov vpliv na duševno zdravje žrtev mobinga. Opredelili smo tudi nekatere pravne podlage na področju mobinga in predstavili nekaj rešitev, ki lahko podjetjem pomagajo pri preprečevanju in obvladovanju mobinga. V empiričnem delu, smo se obrnili na podjetje iz prakse in sicer na avtohišo Škorjanec d.o.o., s sedežem v Celju. Želeli smo namreč pridobiti relevantne rezultate ter raziskati prisotnost mobinga med zaposlenimi v konkretnem podjetju. V vzorec smo vključili vseh 20 zaposlenih v avtohiši Škorjanec d.o.o. Zaposleni so odgovorili na anketo, ki je vsebovala 12 vprašanj zaprtega tipa, nato pa smo pridobljene rezultate pravilno obdelali in predstavili v obliki grafov, tabel in opisov. V zaključku oz. sklepu smo podali nekaj lastnih mnenj, ki smo si jih ustvarili skozi celotev proces izdelave diplomskega seminarja.
Ključne besede: mobing, nasilje, konflikt, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje mobinga, anketa
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 469; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

55.
Nekateri sociološki vidiki razširjenosti mobinga med učitelji v osnovni šoli
Jana Goriup, Tjaša Purgaj, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja raziskavo pojava mobinga v različnih delovnih okoljih slovenske osnovne šole, in sicer na podlagi empiričnih podatkov, zbranih v treh osnovnih šolah kot delovnih organizacijah. Avtorici ugotavljata razlike med šolami glede pogostosti pojavljanja pojava, značilnosti žrtev, vzrokov, zaradi katerih se pojavi, in posledic, ki nastanejo. Podatki empiričnih raziskav psihosocialnih pogojev v šolah kot delovnih organizacijah kažejo, da je vse več zaposlenih žrtev mobinga. Mobing je definiran kot močan socialni stresor v delovnih organizacijah. Napaden posameznik oz. družbena skupina mobing doižvlja kot konfliktno situacijo in komunikacijo na delovnem mestu. Napaden posameznik, žrtev konflikta, je izpostavljen stalnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb na delovnem mestu, z namenom, da ga izrinejo iz delovne organizacije ali mu kako drugače škodujejo. Nad napadeno osebo se izvajajo pritiski, ustrahovanja, osebo se ponižuje, nadleguje ali kako drugače nanjo negativno vpliva.Žrtev zaradi psihičnih obremenitev v večini primerov zboli in pogosto tudi zapusti delovno mesto. Mobing lahko posameznika prizadene do tolikšne mere, da se ni več sposoben vključiti v nobeno delovno okolje. Posameznik posledice najpogosteje doživlja kot stres, raztresenost, težave s koncentracijo in družinske probleme.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, konflikti, osnovne šole, učitelji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 584; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

56.
Nasilje pri delu – primerjava med javnim in zasebnim sektorjem
Ajda Halilagić, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen mojega diplomskega dela je predstaviti nasilje, ki se največkrat pojavlja pri delu in s katerim se srečujejo tako zaposleni kot organizacija. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen naključno izbranim ljudem, zaposlenim v različnih organizacijah, želim prikazati primerjavo med javnim in zasebnim sektorjem ter ugotoviti pogostost in obliko nasilja, vzrok in povzročitelje nasilja, vrsto obrambe zaposlenih in to, koliko zaposlenih bi javno spregovorilo o nasilju. Na podlagi literature, ki sem jo uporabila, sem ugotovila, da je nasilje v organizacijah resen obojestranski problem, kjer zaposleni oziroma žrtev lahko utrpi resne in dolgotrajne posledice, organizacija pa večje stroške in upad ugleda v javnosti. Prav zato se mi zdi pomembno prepoznavanje in odkrivanje različnih oblik nasilja, pri katerih bi lahko zmanjšali posledice za posameznika in organizacijo. Ozaveščanje zaposlenih o nasilju ter pravilno in hitro reagiranje v primeru nasilja pa je najboljši način za zmanjševanje nasilja in njegovih posledic. V raziskovalnem delu smo predstavili javni in zasebni sektor ter na podlagi vprašalnika ugotovili, da se najpogosteje pojavlja psihično nasilje pri delu in da je te oblike več v javnem sektorju. V največji meri so povzročitelji nasilja sodelavci. Večina anketirancev ni seznanjena z ukrepi preprečevanja in posledicami nasilja pri delu in bi javno spregovorila o nasilju, čeprav lahko zaradi tega pričakujejo odpoved. Ob fizičnem nasilju bi večina takoj ukrepala in ga prijavila, psihičnega nasilja sodelavcev pa ne. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali ugotovitve in poskušali najti ustrezne izboljšave.
Ključne besede: spolno nasilje, mobing, fizično nasilje, ekonomsko nasilje, javni in zasebni sektor
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 660; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

57.
Fizično nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki na delovnem mestu
Aleš Gros, 2016, diplomsko delo

Opis: Fizično nasilje na delovnem mestu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika je zelo velika težava, ki se je vpleteni premalo zavedajo. V veliko primerih se kar spregleda in nima prave teže. V diplomskem delu je predstavljeno, kdo so najpogostejši povzročitelji, kakšni so vzroki za nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki ter kaj bi se dalo izboljšati, da bi bilo nasilja čim manj. Z anketo je bilo ugotovljeno, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki počutijo varno na delovnem mestu. Velik delež medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je že doživel nasilje na delovnem mestu, ki je lahko fizično, spolno, ekonomsko ali psihično. V porastu je nasilje vodstvenih delavcev nad zaposlenimi, ki je takoj za nasiljem pacientov (60 %) na drugem mestu. Anketiranci so odgovorili, da v 21 % nasilje povzročajo vodstveni delavci. Pri tem gre za razna izsiljevanja in neizplačevanje nadur, delavci ne upajo na bolniški dopust ipd. Najbolj se je treba posvetiti temu, da medicinske sestre in zdravstvene tehnike prepričamo, da spregovorijo o tem ter da ne bodo imeli občutka sramu ali zapostavljenosti. Zavedati se morajo, da imajo nekoga, ki jim lahko pomaga in mu lahko zaupajo svoje težave. Pomembno je, da se čim več pogovarjamo in da veliko pozornosti namenimo izobraževanju. Le tako bomo počasi zmanjševali nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, fizično nasilje, zdravstvo, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, diplomske naloge
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 1096; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

58.
VARSTVO DOSTOJANSTVA JAVNEGA USLUŽBENCA PRI SLUŽBENEM OCENJEVANJU
Andreja Sajič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ko govorimo o varstvu dostojanstva javnega uslužbenca pri službenem ocenjevanju v javni upravi mislimo na varstvo pred nadlegovanjem in mobingom – trpinčenjem na delu. Republika Slovenija je pričela zakonsko urejevati področje varovanja dostojanstva javnih uslužbencev in delavcev nasploh šele leta 2002. Za zagotavljanje varstva dostojanstva je zadolžen delodajalec v okviru svojih pravic in obveznosti. Izkušnje in sodna praksa kažejo, da prihaja do vse večjega kršenja dostojanstva in trpinčenja javnih uslužbencev s strani nadrejenega oz. delodajalca. Izvedena anketa potrjuje, da delodajalec ne opravlja svojih obveznosti obveščanja, saj zaposleni ne poznajo svojih pravic in niso seznanjeni s predpisi, ki varujejo dostojanstvo javnega uslužbenca na splošno in pri službenem ocenjevanju. Zaposleni v večini primerov ne upajo spregovoriti in poiskati ustrezne pomoči in zaščite. S pomočjo anketiranja smo poizkušali preveriti, ali zaposleni vedo, kdaj je kršeno njihovo dostojanstvo pri delu, ali poznajo predpise, ki urejajo varovanje dostojanstva na delu, ter kaj jih ovira, da ne prijavijo kršitve dostojanstva svetovalcu. V raziskovalnem delu smo predlagali postopek glede tega, kaj naj stori posameznik, ko mu sodelavec potoži, da njegov nadrejeni grobo krši njegovo dostojanstvo na delu. Prav tako smo predlagali, kako preprečiti nadaljnje kršenje dostojanstva zaposlenemu, še posebej, ko ima kršitelj vlogo in možnost službeno ocenjevati, kljub temu da je zaposleni prijavil kršenje dostojanstva na delu. Iz ugotovitev diplomskega dela izhaja, da sta potrebna zakonska ureditev in varstvo dostojanstva vseh javnih uslužbencev. Prispevek našega dela je v razmišljanju in predlogu, da bi moral vsako prijavo kršitve dostojanstva javnega uslužbenca reševati tudi neodvisen organ. Iz sodne prakse in izkušenj lahko sklepamo, da bo delodajalec naredil vse, da zadevo pomete pod preprogo. Delodajalec se mora zavedati dejstva, da je vsak vložek v varovanje dostojanstva javnih uslužbencev na delu naložba, ki je upravičena, smiselna in ne nazadnje tudi nujna.
Ključne besede: trpinčenje, mobing, kršitev dostojanstva, službeno ocenjevanje, prijava kršitve dostojanstva
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1013,76 KB)

59.
MOBING NA DELOVNEM MESTU
Maja Grunt, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na probleme mobinga na delovnem mestu in morebitne rešitve. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem mobing na delovnem mestu, kot ga razlagajo različni avtorji, oblike mobinga, ki kažejo na to, da se v podjetjih mobing pojavlja na različne načine in v vseh smereh, vzroke za njegovo nastajanje, ki se kažejo v kulturi organizacije, značilnostih organizacije dela, značilnostih žrtev mobinga in značilnostih napadalcev. Predstavljene so posledice mobinga, ki se odražajo na posameznika, sodelavce, organizacijo in celotno družbo. Žrtev mobinga je lahko vsak, celo brez njegovega zavedanja, zato so reakcije žrtev mobinga različne, pri reševanju tega problema pa je nujno potrebno preventivno delovanje. Zadnje poglavje teoretičnega dela diplome vsebuje pregled zakonodaje na tem področju. Raziskovalni del diplomskega dela pa zajema raziskavo mobinga na delovnem mestu, njeno analizo in predloge za zmanjšanje tega pojava.
Ključne besede: - mobing - konflikt - komunikacija - delovno mesto
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 873; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

60.
Šikaniranje na delovnem mestu - analiza značilnosti pojava in težave pri dokazovanju kaznivega dejanja šikaniranja
Sanja Nađ, 2016, magistrsko delo

Opis: Dobri odnosi na delovnem mestu delavcu omogočijo preživljanje časa v prijetnem delovnem okolju, ga spodbujajo k delu in so ključnega pomena za uspešno opravljeno delo. A mnogokrat na delovnem mestu prihaja tudi do nerešenih konfliktov, ki pa lahko vodijo do nasilnega vedenja. Ena od oblik nasilja je tudi šikaniranje na delovnem mestu. »Šikaniranje« je skupni izraz za psihično (čustveno) nasilje, izsiljevanje, nadlegovanje, trpinčenje na delovnem mestu in je prevod mednarodnega izraza »mobbing«. V Sloveniji smo izraz mobbing v 4. odstavku 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 2013) definirali kot trpinčenje na delovnem mestu, v 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, 2008) pa kot šikaniranje na delovnem mestu. Magistrsko delo obravnava šikaniranje na delovnem mestu od zaznave, prepoznave, prijave, nakar sledi (naj)težji del, to je dokazovanje kaznivega dejanja šikaniranja. Namen naloge je na podlagi dostopne literature predstaviti proces in značilnosti pojava ter podati nekaj predlogov, ki bi prispevali k lažjemu prepoznavanju, odkrivanju in posledično dokazovanju obravnavanega pojava. Osrednji problem proučevanja je ugotoviti zaznavanje, prepoznavanje in ukrepanje javnih uslužbencev v Pomurju glede šikaniranja, mobbinga. Raziskava, ki je predstavljena, je bila opravljena na večjem številu javnih uslužbencev na izbranih enotah v Pomurju. Raziskava je pokazala, da med moškimi in ženskami ne prihaja do statistično značilnih razlik glede izbire žrtve (spol ne vpliva na izbiro žrtve). Prav tako je raziskava pokazala, da so Pomurci v večjem številu šikanirani s strani nadrejenih. Večina jih je mnenja, da so dovolj ozaveščeni o pojavu in vedo, kako ukrepati, ko postanejo žrtev šikaniranja, mobbinga. Rezultati raziskave nam tudi kažejo, da je šikaniranje v sodnem postopku težko dokazljivo in se zaradi strahu pred izgubo službe ne odločajo za tožbo šikaniranja.
Ključne besede: delovna mesta, zaposleni, šikaniranje, mobing, storilci, žrtve, zaznava, dokazi, magistrska dela
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 1732; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici