51. Medosebni odnosi znotraj tima zdravstvene negeMatjaž Trupi, magistrsko delo Opis: Spremenjen način življenja, nove vrednote, predvsem pa hiter tempo dela, so tisti elementi, ki pomembno vplivajo na medosebne odnose med ljudmi. Vplivajo na ljudi in izide dela. V teoretičnih izhodiščih so izpostavljeni vplivi, ki imajo pomemben in velik vpliv na medosebne odnose in so prikazane povezave med njimi. Empirični del zajema raziskavo, ki proučuje povezavo profesionalnega načina vedenja v delovnem okolju, zadovoljstva, stanja konfliktnosti, komunikacije, stopnjo zaupanja in zadovoljstva z neposredno nadrejenim z medosebnimi odnosi. V raziskavo je bilo vključenih 90 anketirancev zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultati kažejo, da obstajajo povezave med medosebnimi odnosi in: profesionalnim načinom vedenja, zadovoljstvom z delom in delovnimi pogoji, stanjem konfliktnosti, stanjem komunikacije ter zaupanjem in zadovoljstvom z neposredno nadrejenim. 60% anketirancev meni, da so medosebni odnosi na njihovem oddelku dobri. Da so za slabe medosebne odnose krivi njihovi nadrejeni trdi 16,7% anketirancev, da so za to krivi redki posamezniki (in ne celotni tim) meni 73,3% anketirancev. Raziskava pokaže na razlike v medosebnih odnosih med posameznimi oddelki in na razlike v zaupanju in zadovoljstvu z neposrednim vodjem. Iz rezultatov lahko opazimo, da se v nekaterih timih pojavi favoriziranje posameznih podrejenih s strani vodje. Kot najbolj izrazit vpliv med dvema spremenljivkama v raziskavi je opaziti povezavo med medosebnimi odnosi in stanjem komuniciranja znotraj oddelkov. Stanje komunikacije je sicer med bolje ocenjenimi segmenti vplivov na medosebne odnose iz česar sledi, da je treba graditi predvsem na krepitvi tega segmenta, kljub temu, da sistem komuniciranja nikoli ne more biti tako dober, da ga ne bi bilo moč še izboljšati.
Ključne besede: Medosebni odnosi, zdravstvena nega, konflikti, komunikacija, zadovoljstvo, organizacijska kultura in klima, tim, mobing, motivacija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 4332; Prenosov: 992
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
52. MOBING ZAPOSLENIH V REPUBLIKI SLOVENIJIMateja Hrnčič, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problem mobinga zaposlenih v Republiki Sloveniji. Mobing z drugimi besedami imenujemo trpinčenje na delovnem mestu. Poleg uvoda in sklepa vsebuje še osem poglavij. V drugem poglavju so pojasnjeni nekateri osnovni pojmi, ki so povezani z mobingom. Sicer niso ključnega pomena, vendar je priporočljivo, da so najprej razčiščeni ti pojmi. Sledijo različne definicije in opredelitve mobinga. Vsak pojav ima svoj vzrok. Zato sledi naslednje poglavje, ki opredeljuje različne vzroke za nastanek mobinga, od organizacije in načina dela do socialnega in moralnega položaja posameznika. Seznanili smo se tudi z različnimi vrstami mobinga, in sicer glede na to, kdo je tisti, ki povzroča mobing (vertikalni in horizontalni mobing), poznamo pa tudi več oblik mobinga (bullying, bossing, mobing in staffing). Glede na to, da pri kaznivih dejanjih obstaja vedno nek profil žrtve in storilca, smo raziskali, kakšna sta profila žrtve in storilca pri mobingu. Vsakim negativnim dejanjem po navadi sledijo posledice. V našem primeru so to posledice za žrtev, ki so najpomembnejše in posledice za sodelavce, organizacijo in družbo. V tem poglavju smo opredelili še rehabilitacijo žrtve. Zelo pomembna tema pri mobingu je tudi njegovo preprečevanje in ustrezni preventivni ukrepi, ki je bila razdelana v naslednjem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo navedli pravne predpise v Slovenji in ugotovitve različnih strokovnjakov. In ker je Slovenija od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, pravna ureditev mobinga v Sloveniji upošteva mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobingom. Tako so v tem poglavju navedeni in opisani vsi mednarodni akti. Da pa bodo nekatere teoretične tematike, ki so povezane z mobingom, bolj jasne, smo pod priloge uvrstili še intervju ga. Helene Turk, ki ima pisarno za mobing in primer mobing dnevnika.
Ključne besede: Mobing zaposlenih, trpinčenje na delovnem mestu, vrste in oblike mobinga, vzroki in posledice mobinga, preprečevanje mobinga, pravni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji, mobing dnevnik, intervju.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2011; Ogledov: 4944; Prenosov: 808
Celotno besedilo (476,91 KB) |
53. Dejavniki psihološkega nasilja na delovnem mestuTeja Ilc, 2011, magistrsko delo Opis: Raziskave na področju delovnih razmer kažejo, da je danes pereč problem ravno psihološko nasilje na delovnem mestu. Posebna oblika psihološkega nasilja na delovnem mestu je mobing, s katerim se v praksi srečujemo vsak dan, vendar se ga pogosto ne zavedamo.
Namen magistrske naloge je pojasniti pojem in pomen mobinga v delovnih organizacijah, poiskati možne vzroke in posledice, ki vplivajo na ta pojav, ter predlagati rešitve. Poznavanje mehanizmov, ki povzročajo mobing, njegovih vzrokov in posledic je izrednega pomena za reševanje z njim povezanih težav in za nadaljnjo preventivo.
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojem mobinga, poiskali možne vzroke njegovega pojava in z njim povezane posledice za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo. V tem delu je tudi predstavljen način preprečevanja mobinga na delovnem mestu. Opisani so preventivni ukrepi, ki jih lahko uvede organizacija, država in tudi vsak posameznik. S poznavanjem tovrstnih mehanizmov oziroma s preventivnimi pristopi k reševanju problema mobinga lahko zmanjšamo stroške, ki nastanejo zaradi bolniških odsotnosti in odškodnin ter povečamo učinkovitost in uspešnost organizacije.
V empiričnem delu naloge je predstavljena raziskava, opravljena na vzorcu 305 anketiranih, s pomočjo katere smo ugotavljali, kako stil vodenja, način komuniciranja, zaznavanje stresa in zadovoljstvo pri delu vplivajo na zaznavanje mobing dejanj v organizaciji. Z raziskavo smo prav tako ugotavljali, ali obstajajo razlike pri zaznavanju mobing dejanj med spoloma in kako vpliva hierarhični položaj na zaznavanje tovrstnih dejanj v organizaciji.
Dobljeni rezultati kažejo, da so mobing dejanja prisotna na vseh ravneh organizacije, tako med moškimi kot tudi med ženskami.
Vzroki so različni: od neustreznega vodenja, nekakovostne komunikacije, prisotnosti stresa na delovnem mestu in nezadovoljstva zaposlenih. Vse to vpliva na pojav mobing dejanj med zaposlenimi. Povzročitelji so lahko nadrejeni, sodelavci in stranke.
Za preprečevanje tovrstnih dejanj na delovnem mestu bodo organizacije morale še veliko postoriti, saj se nekatere še vedno ne zavedajo oziroma premalo zavedajo pomembnosti prepoznavanja negativnih dejanj, predvsem pa povzročenih posledic, ki se ne ustavijo pri žrtvi, temveč se razširijo na celotno organizacijo.
Ključne besede: psihološko nasilje, mobing, stili vodenja, stres, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2011; Ogledov: 3409; Prenosov: 461
Celotno besedilo (3,11 MB) |
54. VPLIV NADZORA ZAPOSLENIH NA NJIHOVO VEDENJE IN MOTIVACIJO PRI DELUTeja Marinšek, 2011, diplomsko delo Opis: Nadzor na delovnem mestu je sodoben problem, v katerem smo udeleženi vsi. Z vedno manjšim zaupanjem med nadrejenimi in podrejenimi se nadzor poostruje in s tem se tudi pritiski na delovnem mestu povečujejo.
V diplomskem delu smo raziskovali predvsem vpliv nadzora na vedenje človeka. Zanimalo nas je, kako tak pritisk vpliva na človeka in njegove spremembe v obnašanju. Ali nanj to vpliva pozitivno in motivacijsko ali deluje na človeka negativno. Obravnavali smo tudi zakone, ki opredeljujejo nadzor. Z njimi bi morali biti seznanjeni vsi zaposleni. V podjetjih se velikokrat zgodijo kršitve teh zakonov. Naš namen in cilj diplomske naloge je spoznati različna vedenja ljudi na pritiske. Predvsem nas je zanimalo, kako se zaposleni odzivajo na različne oblike nadzora in kakšne so razlike med spoloma. Opravili smo raziskavo med zaposlenimi iz različnih področij in naredili tudi kratek preizkus, kjer smo opazovali vedenje pod nadzorom in brez nadzora.
Ugotovili smo, da nadzor na zaposlene negativno vpliva in da so nekateri mnenja, da se nanj ne bodo nikoli navadili. Nadzor povzroča stres na delovnem mestu in slabša delovne odnose. Lahko ga uvrščamo tudi pod mobing. Razlik med negativnim vplivom nadzora na ženske ali moške nismo zaznali.
Diplomska naloga je lahko v pomoč vsem zaposlenim, nadrejenim in podrejenim, ki se vsakodnevno soočajo z nadzorom.
Ključne besede: nadzor, zasebnost, stres, mobing, vedenje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2011; Ogledov: 1960; Prenosov: 303
Celotno besedilo (1,25 MB) |
55. Nasilje na delovnem mestu zaradi spola : diplomsko deloNina Šenveter, 2011, diplomsko delo Ključne besede: nasilje, delovno mesto, mobing, psihično nasilje, spolno nadlegovanje, žrtve, preprečevanje, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2011; Ogledov: 3076; Prenosov: 346
Celotno besedilo (973,64 KB) |
56. MOBING NA DELOVNEM MESTUDarja Mraz, 2011, diplomsko delo Opis: Mobing pomeni načrtno psihično nasilje,trpinčenje in šikaniranje,ki žrtev privede do socialne izolacije.Proces mobinga poteka skozi štiri faze.Začne se s konfliktom in nadaljuje z uveljavitvijo mobinga v obliki stalnih napadov,vse skupaj pa se lahko konča z izključitvijo iz delovnega življenja.Ključni dejavniki mobinga so stres pri delu,način vodenja ter slabo vzdušje med zaposlenimi in vodstvom.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, psihične posledice
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2552; Prenosov: 332
Celotno besedilo (422,46 KB) |
57. |
58. VARSTVO DOSTOJANSTVA DELAVCA IN JAVNEGA USLUŽBENCA NA DELUJasna Trstenjak, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem želela proučiti varstvo dostojanstva delavca in javnega uslužbenca na delu, saj menim, da je to ključen dejavnik v delovnem razmerju vsakega posameznika, prav tako ima neposreden vpliv na konkurenčno sposobnost kot tudi na stroške dela, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.
Ključne besede: Varstvo dostojanstva, spolno nadlegovanje na delu, drugo nadlegovanje na delu, mobing
Objavljeno v DKUM: 24.03.2011; Ogledov: 3289; Prenosov: 499
Celotno besedilo (906,83 KB) |
59. MOBING V ZDRAVSTVENEM TIMUBarbara Domjanić, 2010, diplomsko delo Opis: V Sloveniji smo se v zadnjih letih vedno bolj začeli zavedati ne le besede mobing, temveč tudi njenega pomena in posledic. Velik pritisk družbe na kopico aktivno zaposlenih, ki so primorani narediti vedno več — ne glede na njihovo število — je neizmeren. V delovnem okolju, kot je zdravstvo, kjer ni prostora za napake, jasno vidimo pomanjkanje komunikacije, nezaupanje, strah, sledijo konflikti, mobing, kar pa vodi organizacijo v propad. Problem je globalen, vendar se ne smemo izgovarjati nanj, potrebno je ukrepati in se truditi, da dostojanstvo zaposlenih ostane celostno. Le tako se bomo lahko pohvalili s kvalitetno opravljenim delom in z zadovoljnimi delavci.
Izvajanje mobinga je pogosto povezano z zlorabo moči, pri čemer se žrtve zelo težko branijo. Posebej se je težko braniti pred prefinjenimi oblikami mobinga, kot so: degradacija dela in socialna izključenost. Žrtev mobinga je lahko vsak v takšni ali drugačni obliki: zaposleni lahko mobirajo svojega šefa, mobirajo se enaki po rangu in nadrejeni podrejene.
Ključne besede: Mobing, Zzdravstveni tim, Komunikacija, Konflikt
Objavljeno v DKUM: 17.01.2011; Ogledov: 1669; Prenosov: 236
Celotno besedilo (652,55 KB) |
60. MOBING - NASILJE V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIHPetra Pelhan, 2010, diplomsko delo Opis: Medosebni odnosi so eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih, izpolnjevanje delovnih nalog in doseganje ciljev organizacije. Izvirajo iz ljudi, iz njihovih osebnih lastnosti in so usmerjeni na druge. Pomembni so za ustvarjanje in razvoj etike in delovne morale, za humanizacijo ljudi in njihovega dela.
Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Vzroki za nastanek mobinga v organizaciji so lahko stres na delovnem mestu, slabo oziroma nezdravo vzdušje v podjetju, nenadne spremembe, negotova delovna mesta in podobno. Posledice pa so za žrtev lahko zelo hude, od psihičnih, ekonomskih in socialnih težav. V diplomskem delu nas je zanimalo, koliko je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so potrdili njegovo prisotnost in sklepamo lahko, da je v prihodnosti potrebno več nameniti preventivi. Torej, da bi nadrejeni znali učinkovito pristopiti k problemu mobinga in bi tako z njegovim preprečevanjem dosegali boljše rezultate.
Ključne besede: Mobing, psihično nasilje, konflikt, medsebojni odnosi, šola.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2011; Ogledov: 2744; Prenosov: 269
Celotno besedilo (698,88 KB) |
