| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
Šport kot preventiva mobbingu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anja Kunstelj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi najprej opredelimo pojem mobbinga, njegove učinke na posameznika in organizacijo ter problematiko odkrivanja in preprečevanja njegovega razvoja. Z namenom navezave na procese vodenja v managementu, osvetlimo pomen managerjev in njihovo vlogo v izvajanju preventivnih aktivnosti za preprečevanje mobbinga. Njihov vpliv na preprečevanje mobbinga je v teoriji zelo velik, s pregledom literature pa ugotovimo, da se v praksi kaže, da te naloge management največkrat ne opravlja vestno in zavzeto. V nadaljevanju se spoznamo z nalogami managementa ter najbolj uveljavljenimi modeli vodenja, skozi perspektivo konflikta med usmerjenostjo v delovne naloge in usmerjenostjo v medsebojne odnose. Osredotočimo se na vpliv managerjev na ustvarjanje delovnega okolja in klime, od katere je odvisna dinamika odnosov med zaposlenimi. Ugotovimo lahko, da s forsiranjem cilja učinkovitosti in ekonomskega dobička managerji ustvarjajo pritisk, ki neposredno poslabšuje odnose med zaposlenimi in promovira odsotnost etike in vrednot, z namenom doseganja poslovnih ciljev. Namesto, da bi ustvarjali pogoje za preprečevanje nastanka mobbinga, nevarnost za njegov razvoj s svojim delovanjem tipično zgolj še povečujejo. Glavni razlog za razkorak med managerskim vodenjem v teoriji in praksi pa je odsotnost etike in vrednot poštenega poslovanja in socialnih odnosov, ki kliče po uveljavitvi sistemske rešitve za ponovno vzpostavitev temeljnih vrednot in zagotavljanje varnosti posameznika na delovnem mestu. V zadnjem delu predstavimo fenomen športa, njegov vpliv na posameznika in njegovo psihofizično zdravje ter pregovorno tradicionalen etični sistem vrednot, ki povezuje vsakršno redno športno udejstvovanje. Z dokazano pozitivnim vplivom športne etike na razvoj pravičnih in v odnose usmerjenih vodstvenih veščin in sposobnosti, v sklepu zaključimo povezavo med potrebo managementa po vzpostavitvi novega sistema vrednot v namen preprečevanja mobbinga ter športno aktivnostjo vršilcev managerskega vodenja. Glavna ugotovitev, ki povezuje diplomsko delo je, da lahko prav aplikativna vrednost športne etike in vrednot predstavlja manjkajoči člen v zagotavljanju učinkovite preventive pred mobbingom na nivoju managementa znotraj organizacij.
Ključne besede: management, managerji, vodenje, delovno okolje, mobing, preprečevanje, šport, rekreacija, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2013; Ogledov: 789; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (515,02 KB)

42.
PRIMERJAVA MOBINGA V SLOVENIJI IN DRUGIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Suzana Poljanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo mobinga na delovnem mestu. Mobing je eden od najresnejših in najhujših oblik nasilja na delovnem mestu. Prisoten je praktično v vseh organizacijah po svetu. Predmet obravnave in cilj naloge je izdelava primerjave mobinga na delovnem mestu v Sloveniji z drugimi članicami Evropske unije. Natančneje smo raziskali in opredelili pojem mobinga, pojavne oblike in razvojne faze mobinga ter vrste mobinga in opisali najpogostejše žrtve ter storilce mobinga. Opredelili smo tudi posledice mobinga za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo ter predstavili načine in ukrepe za preprečevanje le-tega. Preverili in analizirali smo tudi že obstoječe domače in tuje raziskave na temo mobing na delovnem mestu. V Sloveniji ni bilo opravljene večje raziskave na to temo, razen nekaj manjših. V okviru Evropske fundacije Eurofound pa je izvedenih več raziskav, v katere so zajete vse države članice Evropske unije. Za nas so v magistrskem delu raziskave EWCS (Evropske raziskave o delovnih razmerah) ključnega pomena. Dobljeni rezultati nam prikazujejo, da je v Sloveniji mobinga veliko več kot na splošno v Evropski uniji. Najpogostejše žrtve mobinga so mlajše ženske, v Sloveniji celo v večji meri, kot je povprečje Evropske unije. Največ nasilja pa se izvaja na srednji organizacijski ravni. Rezultati tudi kažejo, da je mobing prisoten prav v vseh državah Evropske unije, kar opozarja na resnost tega problema.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, Slovenija, Evropska unija.
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 1425; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

43.
UGOTAVLJANJE STANJA NA PODROČJU PRAVILNIKOV O PREPREČEVANJU MOBINGA NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI
Suzana Šket, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi ugotavljamo stanje na področju pravilnikov o preprečevanju mobinga na delovnem mestu v Sloveniji. V teoretičnem delu najprej opredelimo področje in opis problema, namen in cilje naloge, predpostavke in omejitve ter predvidene metode magistrske naloge. Nadaljujemo s podrobnejšo predstavitvijo definicije mobinga, njegovih vzrokov na delovnem mestu in ravno tako posledic, katere natančneje opredelimo kot posledice za žrtev in posledice mobinga za organizacijo. V tretjem poglavju se lotimo opisa preventivnih ukrepov, s katerimi lahko pravzaprav preprečimo sam pojav mobinga. Med te štejemo vzgojo, ozaveščanje javnosti, spremembo organizacije dela in izboljšanje stila vodenja, izobraževanja vseh v organizaciji na temo mobinga in pa izdelavo internega priročnika o mobingu. V nalogi se osredotočamo na prisotnost internega akta oziroma pravilnika o preprečevanju mobinga, saj z njegovo vsebino podjetje seznani vse udeležence podjetja, kaj mobing je, v njem opredeli oblike neustreznega vedenja, postopek ugotavljanja mobinga, odgovornega za sprejemanje prijav, ukrepe in sankcije. Sledi spremljanje mobinga glede na pravilnik, vloga pooblaščenca in navsezadnje kadrovskega oddelka, ki ravno tako sodeluje pri njegovem preprečevanju. Teoretični del zaključujemo s petim poglavjem, kjer se dotaknemo pravne ureditve, ki preprečuje mobing v Sloveniji. Imamo namreč kar 11 zakonskih in podzakonskih aktov, ki mobing preprečujejo ter tako ščitijo zaposlenega. Izpostavimo pa tudi najpomembnejše direktive, ki jih določa zakonodaja EU. V empiričnem delu naloge ugotavljamo, ali imajo srednje velika in velika podjetja v Sloveniji glede na različne panoge in geografsko razpršenost, ki jih dobimo z naključnim izborom, pravilnike o preprečevanju mobinga in so ga pripravljena za našo raziskavo razkriti. S postavljeno hipotezo nato statistično preverjamo, ali so pravilniki v večjem številu prisotni v velikih kot srednje velikih podjetjih. Ugotovimo, da je v raziskavi bilo pripravljenih sodelovati več velikih podjetij, kot srednje velikih. Hipotezo zavržemo, saj se ni izkazala za statistično značilno, kar pa gre jemati z zadržkom, saj bi se za bolj zanesljive zaključke moralo v sodelovanje vključiti več podjetij. Raziskovanje nadaljujemo s pregledom vsebine prejetih pravilnikov, ki so vsi, tako iz ene velikostne skupine kot druge, zapisani jasno, z vsemi potrebnimi elementi in vključeno zakonsko regulativo. Kot pri srednje velikih, tudi pri velikih podjetjih izpostavimo razlike in zapišemo vsebujoče člene pravilnikov, ki na koncu tvorijo skupek pravilnikov srednje in velikih podjetij. V zaključnem, sklepnem delu naloge podamo svoje mnenje pospremljenega z možnostjo izboljšav.
Ključne besede: mobing, preprečevanje mobinga, pravna ureditev, pravilniki
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1008; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

44.
Mobing - izpostavljenost psihičnemu nasilju na delovnem mestu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jernej Potis, 2014, diplomsko delo

Opis: Mobing je oblika čustvene zlorabe in psihičnega nasilja na delovnem mestu. Pri takšnem vedenju gre za namenska in zlonamerna dejanja, ki se pojavljajo daljše časovno obdobje, v pogostih intervalih. Ne glede na to, ali ga izvaja posameznik, skupina, nadrejeni ali podrejeni, pomeni mobing šikaniranje tarče, s ciljem razvrednotiti, diskreditirati, izločiti, ponižati in izolirati. Številne raziskave, opravljene na to temo razkrivajo, da obstajajo velikanske socialne in ekonomske izgube zaradi fluktuacije, absentizma in zmanjšane produktivnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu v Sloveniji, poskušali opredelili najpogostejše storilce in žrtve mobinga ter ugotavljali razlike med izpostavljenostjo mobingu glede na spol. Raziskava, ki je bila opravljena med 100 zaposlenimi, je pokazala, da je vse več zaposlenih Slovencev žrtev mobinga. Žrtve, ki so pogosto najbolj ustvarjalni člani organizacije, se soočajo s čustvenimi in finančnimi izgubami. Razumevanje in zavedanje problema mobinga in njegovih posledic je bistven korak k ustvarjanju pozitivnega delovnega vzdušja in minimiziranju tveganja za zdravje in varnost pri delu. Cilj vsake organizacije bi moral biti ustvariti delovno okolje, kjer mobing ni toleriran in zagotoviti obrambne mehanizme za hitro prepoznavo in preprečevanje mobinga. Prepogosto se namreč dogaja, da mobing prej prepoznajo sodelavci, kot pa vodstvo ali žrtve.
Ključne besede: delovno mesto, mobing, psihično nasilje, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 26.08.2014; Ogledov: 1369; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (841,30 KB)

45.
PREPREČEVANJE MOBINGA V DELOVNEM OKOLJU
Martina Fekonja, 2014, magistrsko delo

Opis: Mobing je vedenje, ki je za delovno okolje nedopustno in postaja vse aktualnejše. V magistrskem delu smo podrobneje opisali vrste, dejanja in oblike mobinga. Pojasnili smo tudi posamezne faze, simptome in motive za nastanek mobinga. Žrtev in izvajalec mobinga je lahko vsakdo, ne glede na spol, starost, izobrazbo, delo in hierarhični nivo v organizaciji. Obstajajo pa psihološke značilnosti o najpogostejših izvršilcih in žrtvah mobinga. Posledice mobinga občuti žrtev, prav tako pa tudi okolica. Pokažejo se v slabih medsebojnih odnosih, nizki učinkovitosti, nezadovoljstvu zaposlenih, zdravstvenih težavah itd. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je mobing v delovnem okolju prepovedan, v primeru pojava ga ustrezno sankcioniramo. Pojav mobinga ni pokazatelj slabe organizacije, lahko je tudi prednost in priložnost za izboljšanje, da se zaposleni med seboj povežejo in naučijo medsebojnega spoštovanja. Problem mobinga v delovnem okolju se da rešiti, vendar je lahko reševanje dolgotrajno. Za reševanje mobinga v organizaciji je potrebno imeti kader z ustreznim znanjem in pristopom. Organizacije bi se morale truditi, da bi mobing že preventivno preprečevale. O mobingu bi bilo potrebno podrobneje ozaveščati javnost in zaposlene. S strategijami preprečevanja mobinga, osebnimi obrambnimi strategijami, neformalnimi in formalnimi ukrepi in internim pravilnikom o prepovedi mobinga bi lahko preprečili pojav problema mobinga v organizaciji. Velikokrat se zgodi tudi to, da si zaposleni ne upajo razkriti, da so žrtve mobinga, saj se bojijo, da bi to za njih imelo negativne posledice. Komunikacija in dobri odnosi med zaposlenimi sta ključna dejavnika, s katerima lahko že vnaprej preprečimo mobing. Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Objavljeno: 18.11.2014; Ogledov: 999; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

46.
VPLIV ZLORABE MOČI NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI
Suzana Drame, 2015, magistrsko delo

Opis: Pojmi, kot so moč, motivacija in mobing, se med seboj prepletajo. Tisti, ki ima moč v organizaciji, lahko vpliva na motivacijo oziroma demotivacijo zaposlenih v organizaciji. Prav tako pa lahko v določenih okoliščinah zlorablja svojo moč, s čimer lahko povzroča mobing v organizaciji. Moč lahko razumemo kot stopnjo, do katere lahko posamezniki odločajo o ravnanju drugih tudi proti svoji volji. V magistrskem delu proučujemo moč v organizaciji, kaj pravzaprav moč je, v kakšni obliki se moč v organizaciji pojavi, kako si lahko moč posamezniki v organizaciji pridobijo, kaj jim ta omogoča in kdaj lahko prihaja do zlorabe moči, v kakšnih oblikah se lahko moč zlorablja ter kakšne so osebnostne značilnosti nekaterih vodij v organizaciji, ki moč zlorabljajo. V tretjem poglavju obravnavam motivacijo zaposlenih, njena različna pojmovanja, dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih ter nekatere novejše poglede in pristope motiviranja zaposlenih. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati mobinga na delovnem mestu, pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Vzorec zajema le manjši del populacije v savinjski regiji, zato rezultatov ne moremo posploševati.
Ključne besede: moč, zloraba moči, motivacija, motivacijske teorije, mobing.
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 899; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

47.
Vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu
Dejan Šarčević, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Z diplomsko nalogo želimo opredeliti vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu in dodobra preučiti posledice nezaželenega vedenja delavcev za podjetje. Diplomska naloga je razdeljena na štiri ključna poglavja. V prvem delu diplomske naloge bomo podali splošne informacije in lastnosti delovnega mesta. Dotaknili se bomo tudi teme motivacije na delovnem mestu in zadovoljstvo delavcev na delovnem mestu. V drugem delu bomo našteli in opisali ključne vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Vzroki, katere bomo obravnavali so sledeči: neustrezni delovni pogoji, nerazumevanje s sodelavci in nadrejenimi, nezadovoljstvo s plačo in ostalimi dodatki, enoličnost dela, mobbing na delovnem mestu in nezmožnost napredovanja in prevzemanja odgovornosti. V tretjem delu diplomske naloge se bomo osredotočili na posledice nezaželenega vedenja delavcev na podjetje. Ključne posledice so: odpovedi delovnega razmerja, večja želja po predčasni upokojitvi, izguba produktivnosti ipd. V zadnjem delu diplomske naloge sledi raziskovalni del, v katrerem bomo podali analizo ankete, ki smo jo izvedli. Analiza ankete bo vsebovala grafično ponazoritev kot tudi obrazložitev pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: delovno mesto, nezaželeno vedenje, vzroki, nezadovoljstvo, mobing, delovni pogoji, diplomske naloge
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 931; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (604,93 KB)

48.
VZGOJITELJICA KOT ŽRTEV NASILJA
Rhiannon Rose Jelen, 2014, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom je raziskano, ali se nad vzgojitelji vrši nasilje, katere so vrste nasilja, kdo nasilje izvaja, ali se v primeru nasilja sploh ukrepa in kako ter kakšne so posledice, ki jih pušča nasilje. Na podlagi različne strokovne literature so predstavljene različne vrste nasilja, ki se pojavljajo na delovnem mestu. S teoretičnega vidika poznamo več vrst in oblik nasilja, ki se razlikujejo glede na trajanja nasilja na delovnem mestu. V primeru kratkotrajnega oz. redkega pojava nasilja gre za šikaniranje, če pa se nasilje pojavlja šest mesecev in več, gre za mobing. V diplomskem delu je bilo s pomočjo anketne raziskave ugotovljeno, da je v vrtcih prisotnega največ psihičnega nasilja, ki se ga največkrat poslužujejo nadrejeni in sodelavci zaradi različnih interesov. Pri tem sta vprašljiva prav moralni nivo posameznika in nezrelost individuuma glede na delo, ki ga opravlja, in odgovornosti, ki se jih redki zavedajo. Namen diplomskega dela je prav tako seznaniti ljudi, kaj spada pod nasilje in kako ukrepati v primeru le-tega.
Ključne besede: vzgojitelj, nasilje, konflikt, mobing, šikaniranje
Objavljeno: 12.12.2014; Ogledov: 881; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

49.
NASILJE V ZDRAVSTVENI NEGI
Natalija Vičar, 2015, magistrsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu se pojavlja v vseh delovnih okoljih in tako tudi v zdravstveni negi. Zato je potrebno, da nasilje oziroma mobing prepoznamo in pravilno ukrepamo, s čimer nasilje preprečimo ali vsaj zmanjšamo njene posledice, ki ga nasilje povzroča. V magistrskem delu smo se osredotočili na pojav nasilja med zaposlenimi na področju zdravstvene nege v eni izmed slovenskih bolnišnic. Zanimalo nas je, v kakšnem obsegu zasledimo nasilje, katere oblike nasilja se pojavljajo v zdravstveni negi in kdo izvaja največ nasilja. Metodologija raziskovanja. Izvedli smo presečno pregledno populacijsko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 121 zaposlenih v zdravstveni negi v eni izmed slovenskih bolnišnic. Z analizo anonimnega vprašalnika, povzetega od Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi, smo zbrali podatke, ki smo jih statistično obdelali. Odgovore na odprta vprašanja smo obdelali z analizo besedila. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati raziskave o nasilju v zdravstveni negi, ki je bila izvedena v Sloveniji leta 1999. Rezultati. Z izvedeno raziskavo smo dokazali, da je nasilje na delovnem mestu v zdravstveni negi prisotno in je primerljivo z rezultati raziskav, ki so bile narejene na tem področju. Največ je bilo zaznanega psihičnega nasilja, ki mu sledi fizično, ekonomsko in v malem odstotku spolno nasilje. Sklep. Nasilje je potrebno čim prej zaznati, prepoznati, ga obravnavati in žrtvi nasilja ponuditi ustrezno pomoč. Iz raziskave je razvidno, da je v največji meri prisotno psihično verbalno nasilje, zato bi bilo potrebno dati poudarek na izobraževanju iz profesionalne komunikacije. Žrtvi nasilja je potrebno omogočiti čim krajšo, enostavno in zaupanja vredno pot reševanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, delovno mesto, nenasilje, mobing, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.06.2015; Ogledov: 1628; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

50.
MOBING V JAVNI UPRAVI
Katja Bizjak, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnjem času, ko ljudje preživimo veliko časa na svojih delovnih mestih, smo priča različnim vrstam nasilja. V času težkih bitk organizacij za deleže na trgu se pritiski na delovnih mestih zelo povečujejo in zaposleni se posledično srečujejo z bolj stresnimi okoliščinami, kot je bilo to v preteklosti. Pričujoče diplomsko delo je osredotočeno na raziskovanje družbeno neželenih pojavov na delovnem mestu oziroma t. i. mobingom v javni upravi Republike Slovenije; z drugimi besedami to pomeni nasilje na delovnem mestu. Zaradi mobinga je pogosto prizadeto dostojanstvo delavca kot tudi njegova samopodoba, možne so trajne psihične posledice, lahko je izrinjen iz delovnega mesta ali celo delovnega razmerja.V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča za oblikovanje definicije mobinga, osnovni pojmi, ki so povezani z njim, njegove pojavne oblike ter vzroki za nastanek. V nadaljevanju se poglobimo v posledice, vlogo žrtve in vlogo storilca mobinga ter ukrepe in prevencijo za preprečevanje. V raziskovalnem delu nas je zanimal pojav mobinga v javni upravi oziroma med javnimi uslužbenci. Rezultati raziskave kažejo, da so javni uslužbenci seznanjeni z izrazom mobing in da z veseljem opravljajo svoje delo, vendar so najbolj nezadovoljni z delovnim okoljem in samimi pogoji za delo. Najbolj zastrašujoč pa je podatek, da jih kar petina meni, da zaposleni ne rešujejo konfliktov in sporov.
Ključne besede: mobing, delovno mesto, javna uprava
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 1390; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici