41. PRAVNI VIDIKI IN SODNA PRAKSA MOBINGA NA DELOVNEM MESTUSabina Keranović, 2012, diplomsko delo Opis: V času globalizacije in razvoja tržne miselnosti delo in presežek dela postaja vedno večja vrednota in zahteva delodajalcev. Uspešen in zavzet zaposleni je bolj učinkovit, s tem pa prinaša večji dobiček. Odvisnost od tržnih zakonitosti zahteva zaposlovanje kadra, ki bo upravičil vedno večja pričakovanja. Da bi zagotavljali dostojanstvo na delovnem mestu in preprečevali kakršnekoli oblike trpinčenja na delovnem mestu je pomembna tudi slovenska zakonodaja in spreminjanje le-te v smeri pravne ureditve in izboljšanja sistema pri samem reševanju sporov, ki nastanejo pri trpinčenju na delovnem mestu (mobingu).
Trpinčenje (v nadaljevanju mobing) na delovnem mestu predstavlja grožnjo podjetju kot celoti in zaposlenim, ki s svojim delom soustvarjajo poslovno uspešnost. Problematika mobinga se širi in dobiva nove razsežnosti, zaradi spremenjene zakonodaje, ki temelji na prepovedi vsakršnega trpinčenja na delovnem mestu, morajo podjetja vedno več časa posvetiti tudi oblikovanju in sprejetju ustrezne politike preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu, izraziti morajo predvsem stališča in načela združbe do trpinčenja ter se opredeliti do sankcij le-teh, ko se pojavi.
Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati, zato je pomembno prepoznavanje in razumevanje tega pojava ter zavedanje o njem, da bomo lahko učinkovito pristopili k preprečevanju psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, ukrepi za preprečevanje mobinga, pravna ureditev, sodna praksa, intervju, anketa.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2012; Ogledov: 4394; Prenosov: 1115
 Celotno besedilo (723,78 KB) |
42. MOBING - POJAV, KI ŠKODUJE DELODAJALCU IN DELAVCUAlenka Bogataj, 2012, diplomsko delo Opis: Živimo v času, ko so pri nas delo, zaposlitev, poklic, kariera in delovni uspeh uvrščeni visoko na lestvici družbenih vrednot. Posledično postaja vse pomembnejše tudi dostojanstvo na delovnem mestu. Dostojanstvo na delovnem mestu pa je ključna sestavina obče človeške potrebe in pravice do dostojanstvenega življenja, je temeljna civilizacijska norma in nesporno dejstvo.
Delovno mesto je kraj, ki nam omogoča dostojno preživetje. Je tudi kraj, kjer preživimo vsaj osem ur dnevno in kamor naj bi hodili radi, da srečamo tudi svoje soustvarjalce in prijatelje.
Vendar pa se v naših organizacijah pojavlja čedalje več psihičnega in čustvenega nasilja na delovnih mestih ali mobinga. Med pravice do dostojanstva na delu pa spada zaščita pred spolnim nadlegovanjem, zaščita pred ponavljajočimi se negativnimi in žaljivimi dejanji na delovnem mestu.
Želela sem ugotoviti, ali se mobing v podjetju Iskra Avtoelektrika, kjer sem zaposlena, pojavlja, kdo ga izvaja in v kakšni obliki.
Predpostavljala sem, da je mobing v našem podjetju prisoten, da je najpogostejši povzročitelj mobinga na delavnem mestu neposredni vodja in da se mobing v podjetju izvaja največkrat v obliki klevetanja.
Izvedla sem anonimno anketo med sodelavci. Analiza 410 anket je pokazala, da se različne oblike mobinga nad mojimi sodelavci v danes izvajajo v slabih 20 %, v preteklosti pa je mobing občutilo 35,27 % vseh anketirancev.
Anketiranci so pri oceni najpogostejšega vzroka za mobing največkrat navedli zlorabo moči in hierarhije, kot najpogostejšega izvajalca trpinčenja na delovnem mestu pa vodjo.
Najpogostejša oblika mobinga v Iskri Avtoelektriki ni klevetanje, saj ta oblika mobinga prizadene le 20 % sodelavcev.
Dejstvo je, da tudi v Iskri Avtoelektriki mobing obstaja in se izvaja, vendar kot ugotovljeno, se zmanjšuje in ne pušča drastičnih posledic na žrtvah.
Ključne besede: - mobing
- trpinčenje
- delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 16.08.2012; Ogledov: 2199; Prenosov: 210
Celotno besedilo (581,69 KB) |
43. VLOGA KADROVSKEGA MANAGEMENTA PRI PREPREČEVANJU MOBINGABarbara Valant, 2012, diplomsko delo Opis: Raziskala sem mobing v različnih organizacijah v tem kriznem času, ki ga trenutno doživlja naša država. Zanimalo me je predvsem, kako organizirana kadrovska služba vpliva na preprečevanje mobinga in kako mobing doživljajo zaposleni v tistih organizacijah v katerih je kadrovska služba slaba oziroma je sploh ni. V prvem delu diplomske naloge sem opisala, kaj mobing je in kaj ni, kako mobing poteka in njegove razvojne stopnje, vzroke za nastanek, značilnosti za žrtve, napadalca ter organizacijo dela. Opisala sem vrste in oblike mobinga ter ostale oblike nadlegovanja.
Drugi del pa obsega empirični del naloge in njegove rezultate, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika. V tem poglavju je na začetku opisan namen in cilj, metodologija, vprašanja raziskave ter rezultati vprašalnika. Za vsako zastavljeno vprašanje sem naredila graf in pod grafom kratek komentar oziroma moje mnenje glede dobljenega rezultata. Pri sami analizi vprašalnika sem ugotovila, da se mobing največkrat izvaja nad mladimi, ki so se komaj zaposlili. Zanimivo je tudi to, da zaposleni v mikro in majhnih podjetjih mobinga ne občutijo, kljub temu da nimajo prav posebej organizirane kadrovske službe, ki bi skrbela za dobre odnose. V tem primeru je posebnost manjša zaposlenost in dobro poznavanje zaposlenih med seboj. Glavna ugotovitev diplomske naloge pa je, da ima zelo veliko podjetij oddelek s kadrovsko službo, vendar je žal le-ta zelo slabo organizirana. Saj večina kadrovskih služb ne vodi letnih razgovorov z zaposlenimi, velik procent anketiranih ne pozna kariernih načrtov. Prav nič optimističen pa ni rezultat o načinu in klimi dela, saj je pri obeh vprašanjih rezultat negativen. Skoraj vsi ljudje, ki so odgovarjali na anketo, poznajo pojem mobinga, od vseh anketiranih pa sem naletela na pet oseb, ki so mobing spoznale tudi kot žrtve. Žal se od teh petih nihče ni obrnil na vodstvo podjetja, čeprav bi s tem naredil veliko dobrega za sodelavce in podjetje samo. Žrtve so največkrat mlajše ženske s poklicno izobrazbo. Pobudniki so prav tako ženske, vendar starejše z višjo izobrazbo, storilci pa so starejši moški z največkrat višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Diplomsko delo se konča s povzetkom dobljenih rezultatov in sklepno mislijo.
Ključne besede: mobing, nasilje, kadrovski management, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 06.08.2012; Ogledov: 2092; Prenosov: 303
Celotno besedilo (4,68 MB) |
44. VPLIV MOBINGA NA USPEŠNOST PODJETJA XRenira Dominika Šinko, 2012, diplomsko delo Opis: Družba deluje na način, da posameznik brez sodelovanja z drugimi le težko uspe. Poleg trdnega zaupanja v svoje sposobnosti, zmožnosti in prepričanja je za doseganje začrtanih ciljev potrebna uspešna komunikacija ali kakršnakoli druga oblika interakcije z okolico.
Vsakdanja težnja po dokazovanju in uspehu povzroča konkurenco, pritisk, pomanjkanje časa, to pa vodi k neuspešnemu komuniciranju, rahlja ustvarjena razmerja in ima za posledico propad posameznika. Vse bolj se nasilje na ulicah in v družinah prenaša na delovna mesta.
V diplomski nalogi želimo predstaviti in analizirati problematiko nasilja na delovnem mestu, ki ga teorija najpogosteje imenuje mobing. Gre za pojav čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu in pomeni načrtno psihično nasilje, trpinčenje in šikaniranje, ki žrtev privede do socialne izolacije.
Vzroki za mobing so zelo različni. Največkrat se kot vzrok navede slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Mobing pomeni tudi stroške za podjetje zaradi fluktuacije in manjše storilnosti. Ker gre za resen problem, je preventiva izrednega pomena. Družbo je treba opozoriti na problem mobinga, ki postaja v naši družbi vedno pogostejši, povzročitelji mobinga so preveč zaščiteni, žrtve mobinga pa premalo. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče psihično nasilje na delovnem mestu preprečevati.
Glavni cilj v diplomski nalogi je ugotoviti prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu med aktivno populacijo in posledice le-tega, ter posledice mobinga na uspešnost podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE:
mobing, delovno mesto, konflikt, psihične posledice, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.08.2012; Ogledov: 2367; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,34 MB) |
45. Skrito nasilje na delovnem mestu - med zanikanjem in trpljenjem : študija primeraPetra Dolinar, Maja Modic, Gorazd Meško, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Razlog za pisanje prispevka je dejstvo, da je psihično nasilje (mobbing/bullying) dandanes postalo realnost marsikaterega zaposlenega in delovnih okolij povsod po svetu. Ima resne in uničujoče posledice, tako za žrtev kot tudi za ostale sodelavce, celotno organizacijo in družbo nasploh.
Cilj prispevka je opisati fenomenologijo psihičnega nasilja na delovnem mestu in poudariti resnost posledic mobbinga na vseh ravneh.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2968; Prenosov: 273
Celotno besedilo (162,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
46. Mobbing : kriminalistični vidikPetra Dolinar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: mobing, psihično nasilje, fizično nasilje, šikaniranje, delovno mesto, storilci, žrtve, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 4090; Prenosov: 204
 Povezava na celotno besedilo |
47. |
48. |
49. |
50. |
