| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Mobbing : kriminalistični vidik
Petra Dolinar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: mobing, psihično nasilje, fizično nasilje, šikaniranje, delovno mesto, storilci, žrtve, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2180; Prenosov: 159
URL Povezava na celotno besedilo

32.
Skrito nasilje na delovnem mestu - med zanikanjem in trpljenjem
Petra Dolinar, Maja Modic, Gorazd Meško, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Razlog za pisanje prispevka je dejstvo, da je psihično nasilje (mobbing/bullying) dandanes postalo realnost marsikaterega zaposlenega in delovnih okolij povsod po svetu. Ima resne in uničujoče posledice, tako za žrtev kot tudi za ostale sodelavce, celotno organizacijo in družbo nasploh. Cilj prispevka je opisati fenomenologijo psihičnega nasilja na delovnem mestu in poudariti resnost posledic mobbinga na vseh ravneh.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, pravna ureditev
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1620; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (162,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

33.
IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIH CILJNIH SKUPIN MOBINGU
Anita Malovrh, 2012, diplomsko delo

Opis: Mobing pomeni psihično in čustveno nasilje in je močno povezano z neetično komunikacijo. Gre za napad na človekovo dostojanstvo v obliki nasilja – toda ne fizičnega, ampak veliko volj pretanjenega in prikritega, v obliki nasilja besed in odnosov, kateri lahko, kakor so potrdile vse do sedaj opravljene raziskave, tudi ubija. Največkrat se kot vzrok omenja slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Ker je to za žrtev zelo travmatična izkušnja, ji lahko povzroči hude mentalne in psihosomatske posledice, ki jih občuti tudi njena družina. Ker gre za tako resen problem, je preventiva izrednega pomena. Treba je vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem. Izpostavljenost različnih skupin mobingu je v današnjem času zelo aktualna tema, zato se mi je zdela zelo primerna za obravnavo v diplomskem delu. Fizično nasilje so zamenjale bolj prefinjene oblike psihičnega nasilja, katerega posledice so neprimerno večje, pa tudi odkriti jih je težje. Bolj ko je družba tekmovalna, večji je boj za »oblast« in hujši je boj za preživetje, večja je nevarnost za pojav mobinga. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati. Zato je pomembno pravočasno prepoznati ta pojav, ter učinkovito pristopiti k preprečitvi psihičnega nasilja na delovnem mestu. V diplomski nalogi sem se posvetila raziskovanju, katere so tiste različne skupine zaposlenih, kateri so najbolj izpostavljeni mobingu. Največkrat so to mlade ženske, katere so visoko izobražene in ki ne zasedajo vodstvene funkcije v podjetju. Raziskovalni del sem opravila z anonimno anketo, katero sem razdelila med različne skupine zaposlenih in sicer od delavcev v proizvodnji in snažilk, srednjega managementa in do samega višjega managementa. Želeli smo raziskati, katere so tiste skupine ljudi, katere so najbolj izpostavljene mobingu. Iz raziskave smo ugotovili da so to predvsem ženske in višje izobraženi zaposleni. Zanimalo nas je tudi kje je mobing bolj prisoten: v gospodarstvu ali v javni upravi? Žal je prisoten v obeh vejah, v javni upravi ga zasledimo celo nekaj več. Ne pojavlja se med zaposlenimi na nižjih in preprostejših delovnih mestih. Višja kot so delovna mesta, več ga je. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del obsega uvod, predstavitev problema in teorije. Praktični del pa vsebuje anketo in njeno strukturno razčlenitev, ter na koncu zaključek.
Ključne besede: mobing, šikaniranje, psihično in čustveno nasilje, konflikt, izpostavljenost.
Objavljeno: 17.01.2013; Ogledov: 1271; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (955,88 KB)

34.
ETIČNOST ODNOSOV IN MOBING: PRIMER JAVNEGA PODJETJA
Tina Mir, 2013, diplomsko delo

Opis: Etični odnosi so vedno bolj pomembni, tako na zasebnem kot tudi na poslovnem področju. Podjetja morajo delovati etično, sprejemati etične odločitve, poslovati etično in imeti karseda urejene in dobre odnose med sodelavci na vseh hierarhičnih ravneh. Pomembno je, da so odnosi med zaposlenimi dobri, saj le tako lahko delo poteka nemoteno. Kljub temu, da se podjetja tega zavedajo, pa velikokrat pride tudi do neetičnega ravnanja, ki je lahko namerno ali nenamerno. Mobing se pojavlja vedno pogosteje in povsod, tako v zasebnem ko poslovnem svetu. V diplomskem seminarju smo mobing obravnavali kot primer neetičnega ravnanja. Mobing običajno nastane iz nerešenega konflikta, bodisi med sodelavci, bodisi med podrejenimi ali nadrejenimi. Najpogostejši vzroki za nastanek mobinga so tekmovalnost, avtoritarni slog vodenja in nesposobnost reševanja konfliktov. Zaradi mobinga ima lahko žrtev mobinga fizične ali psihične posledice. Posledice mobinga so velike tako za posameznika kot za organizacijo, v kateri je mobing potekal. Mobirana oseba običajno ni več sposobna opravljati dela, zato pride do prekinitve delovnega razmerja. Preprečevanje mobinga je zelo pomembno tako za zaposlene kot organizacijo, zato morajo za preprečevanje mobinga skrbeti tako zaposleni kot vodstvo podjetij.
Ključne besede: etika podjetja, neetično ravnanje, mobing, mobirani
Objavljeno: 12.11.2013; Ogledov: 1123; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (968,25 KB)

35.
"Mobing" med učenci tretje triade v OŠ
Sandra Pjanić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pojavom trpinčenja med učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Zavedati se moramo, da je trpinčenje pojav, ki je v šolah vse bolj prisoten, čeprav nekateri avtorji navajajo, da je v enaki meri prisoten že od nekdaj, da pa se je v zadnjih letih le povečala naša občutljivost na pojav trpinčenja. Otrok, ki je žrtev te vrste nasilja, je lahko zaradi takšne izkušnje zaznamovan za vse življenje, zato se je potrebno zavedati problema trpinčenja med učenci in vrstniki, ki se pojavlja v slovenskih osnovnih šolah in vzpostaviti ustrezne mehanizme za preprečevanje in zmanjševanje trpinčenja. V želji, da bi ugotovili, kakšen je obseg trpinčenja med vrstniki v slovenskih osnovnih šolah, kje ter kdaj se le-to najpogosteje dogaja, smo na izbranih slovenskih osnovnih šolah opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V analizo je bilo vključenih 268 učenk in učencev 7.,8. in 9. razredov izbranih slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo prišli do zanimivih ugotovitev. Večina naših predvidevanj je bila pravilnih. Zastavljene cilje smo uresničili, in tako ugotovili, kolikšen je obseg trpinčenja na posamezni osnovni šoli ali ga učenci prepoznajo, koliko je žrtev trpinčenja ter koliko tistih, ki trpinčenje izvajajo. S to raziskavo smo izbranim osnovnim šolam omogočili, da dobijo predstavo o tem, kakšno je stanje glede pojava trpinčenja na njihovi šoli in v skladu s tem sprejmejo ustrezne mehanizme, ki bodo prispevali k temu, da se trpinčenje v prihodnosti prepreči oziroma zmanjša.
Ključne besede: osnovna šola, nasilje med vrstniki, trpinčenje, mobing, žrtev, povzročitelj nasilja, preprečevanje nasilja
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 2025; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

36.
MOBING NAD ŠTUDENTI, KI OPRAVLJAJO DELO PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA
Sara Štibilj, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem življenju skoraj ni študenta, ki ne bi opravljal dela preko študentskega servisa, pa naj bo to delo za preživetje, za kritje stroškov študija ali zato, da si lahko privošči kaj več. Ker v podjetjih dela veliko študentov, smo se v nalogi osredotočili na raziskovanje pojava mobinga nad njimi. V diplomskem delu uvod zajema predstavitev problema, namen in cilje diplomskega dela, predpostavke in omejitve pri pisanju ter metodologijo raziskovanja. V teoretičnem sklopu smo razložili, kaj je mobing, kakšni so vzroki, vrste, oblike in posledice mobinga. Dotaknili smo se tudi poglavij o komuniciranju in konfliktu. Urejena komunikacija med posamezniki namreč redkeje sproži konflikte, ki vodijo v mobing. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo med študenti, ki opravljajo delo preko študentskega servisa. Želeli smo ugotoviti, ali so študenti žrtve mobinga, ali o morebitnem mobingu poročajo nadrejenim, ali študentke ženskega spola bolj zaznavajo mobing kot študenti moške spola. Zanimalo nas je tudi, kakšna je razlika v izpostavljenosti mobingu med študenti 3. letnika in absolventi, ter med študenti, ki študentsko delo opravljajo bodisi v zasebnem bodisi v javnem sektorju. Anketirali smo prek spleta, s pomočjo spletne strani www.1ka.si, rezultate pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS 20. Pri raziskovanju smo ugotovili, da študenti v povprečju niso žrtve mobinga, in da ne poročajo nadrejenim o morebitnem mobingu. Izkazalo se je tudi, da študentke ženskega spola enako zaznavajo mobing kot študenti moškega spola. Rezultati so pokazali, da v povprečju ni razlik v izpostavljanju mobingu med študenti 3. letnika in absolventi. Ugotovili smo tudi, da v povprečju ni razlik v doživljanju mobinga med študenti, ki delo prek študentskega servisa opravljajo v javnem sektorju, ter študenti, ki delo opravljajo v zasebnem sektorju.
Ključne besede: mobing, komunikacija, konflikt, psihično nasilje, študentsko delo
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1169; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

37.
Mobing kot instrument pritiska v času gospodarske krize : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Klemen Kotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Psihični pritiski se pogosto pričnejo pojavljati kadar v podjetju ne gre vse po načrtih, ko podjetje ne dosega več svojih operativnih in strateških planov. Nadrejeni »pritiskajo« na zaposlene naj delajo več, dlje itd. Delavci pogosto izvajajo psihične pritiske na vodstvo in nadrejene saj npr. zaradi likvidnostnih težav podjetja ne izplačujejo pravočasno plač, pozabljajo na standarde za varnost pri delu, jih obravnavajo zgolj kot delovno silo. Vse to delavce v neki organizaciji spravlja v stanje nervoze, nelagodja itd. Kot vemo je plača lahko dober motivator za delo, a v času gospodarske krize se podjetja odločajo za reorganizacije in nižanje plač delavcem skratka so usmerjeni le v dobiček, kar privede do velikih nesoglasij. Tako zaidemo v začaran krog mobinga. Vodstva podjetij se ne zmenijo za žrtve mobinga in se ne čutijo odgovorne, žrtve pritiskajo na vodstvo ali iz obupa in iz nenada storijo nepremišljeno dejanje, ki škoduje njim in celotni organizaciji. Podjetja in druge ustanove, ki niso pripravljena poleg reševanja krize vložiti trud v reševanje problemov v zvezi z mobingom in ga primerno ter pravočasno zatirati, lahko pripelje podjetje v pogubo. Posledice mobinga se tako kažejo ne le na žrtvi ampak na organizaciji, kjer je žrtev delovala.
Ključne besede: gospodarska kriza, mobing, vzroki, preprečevanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 1021; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (588,26 KB)

38.
PRISOTNOST MOBINGA V OPERACIJSKEM BLOKU
Darinka Reisman, 2013, magistrsko delo

Opis: Mobing je kompleksen in dinamičen pojav, ki močno prizadene posameznika ozir. žrtev psihično in fizično. Je kaznivo dejanje, ki je opredeljeno v številnih zakonih in pravnih predpisih. Mobing pomeni kršitev človekovih pravic. Operacijsko okolje je specifično okolje, z zgodovinsko opredeljeno hierarhijo vodenja in organizacijo dela. Raziskovana metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa in eno odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal izvajalce operativne dejavnosti v operacijskih dvoranah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost mobinga v operacijskem okolju, njegove oblike, najpogostejše žrtve, razloge za nastanek ter posledice. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da je vzrok mobinga v slabi komunikaciji, nedorečeni organizaciji dela ter trenutnem družbenoekonomskem položaju družbe kot celote. Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da zaposleni poznajo in prepoznavajo mobing ter postopke obravnave oziroma preprečevanja nastanka mobinga. Vedo, da dobra komunikacija med potencialnim povzročiteljem mobinga in žrtvijo lahko prepreči, da do teh dejanj ne pride. Da bi ta pojav v operacijskih dvoranah zmanjšali, zaposleni morajo izboljšati način medsebojne komunikacije in v usposabljanje uvesti tudi antistresne programe. Z uvajanjem novih kadrov in z razbremenitvijo ukvarjanja z deli za katere niso kompetentni, bi učinkovito zmanjšali mobing. Hkrati bi zaposleni prevzeli svoj del odgovornosti v procesni obravnavi bolnika, učinkovito izboljšali komunikacijo, dvignili raven samozavesti in spoštovanja posameznika, kakovost obravnave bolnika ter organizacije dela v zdravstvu.
Ključne besede: mobing v zdravstvu, posledice, preprečevanje, komunikacija, organizacija dela
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1202; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

39.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI MOBINGA NA DELOVNEM MESTU
Matej Slatinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava odškodninsko odgovornost zaradi mobinga na delovnem mestu. Pojav mobinga je v današnjem času vedno pogostejši, zato je potreba po dobri pravni urejenosti tega področja velika. Slovenija je trpinčenje na delovnem mestu v svojo pravno ureditev uvedla šele dokaj pozno, nekje okoli leta 2007. Tedaj je mobing uredila na različnih področjih kot so: kazensko pravo, delovno pravo in pravo človekovih pravic, glede odškodninske odgovornosti pa je žrtve mobinga napotila na splošna pravila civilnega prava. Menim, da je danes z novimi zakoni in novelami prejšnjih, področje dobro urejeno, le da se še uporabnost določb ni pokazala v praksi. V začetnem delu diplomskega dela je obravnavan pojem mobinga, opisani so vzroki, njegove posledice in faze mobinga. V drugem delu je prikazana pravna ureditev mobinga v mednarodnem in slovenskem pravu ter pravu Evropske Unije. Nazadnje pa sem obravnaval še odškodninsko odgovornost v primeru, ko je bilo dejanje mobinga že storjeno. Odškodninsko bo odgovarjal delodajalec, kar pa je le ena izmed možnosti, ki jih ima žrtev mobinga. Problema v praksi sta, da mobing ostaja skrit, predvsem zaradi strahu in nepoznavanja tematike ter zaradi nizkih odškodnin, ki ne dosežejo svojega namena, kar pa je posledica pravne ureditve na odškodninskem področju.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, pravna ureditev, obrnjeno dokazno breme, delovno pravo, odškodninsko pravo, učinkovita odškodnina, preventivna funkcija odškodnine.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1723; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (259,03 KB)

40.
Percepcija nezaželenega vedenja - mobing v delovnem okolju : magistrsko delo
Lucijana Drljepan, 2013, magistrsko delo

Opis: V času svojega obstoja večino časa posvetimo delu. Za preživetje potrebujemo delo in delovno okolje. Delovno okolje lahko sčasoma postane naš drugi dom, naša druga družina. Prav zato je pomembno, kako se v njem počutimo. Mobing je širok negativen pojem, ki lahko zajame različne tipe ljudi. Posledice se kažejo ne le na žrtvah, temveč tudi na pričah, kot so sodelavci, družinski člani, prijatelji, kot tudi na organizaciji ter postopoma na celotni populaciji. Veliko je definicij in raziskav na temo mobing. Znanstveniki so preučevali in še vedno preučujejo mobing pojav, njegove napadalce, žrtve in negativne posledice. Iščejo rešitve in preventivna ravnanja, ki bi izkoreninila ali vsaj omilila pojav, imenovan mobing. V magistrskem delu je glavna percepcija, torej zaznavanje in prepoznavanje nezaželenih dejanj kot dejanj, ki predstavljajo mobing. Če oseba negativnih dejanj ne zaznava kot moteče in nezaželene, tovrstna dejanja ne privedejo do prepoznavanja problema. V začaran krog negativizma so lahko vključene kot žrtve, s tem ogrožajo sebe ali vse okoli sebe v vlogi agresorja. Raziskava z naslovom Percepcija nezaželenega vedenja — mobing v delovnem okolju je pokazala, da večina vprašanih ne pozna glavnih lastnosti mobinga. Med moškimi in ženskami ne prihaja do statističnih razlik pri tem, kaj se opredeljuje kot oblika mobinga. Prav tako lahko v okviru vzorca naše raziskave sklepamo, da spol ne vpliva na zaznavanje nezaželenih mobing dejanj v delovnem okolju. Raziskava nam poda rezultat, da so glavni viri informacij o nezaželenem vedenju v delovnem okolju mediji.
Ključne besede: delovno okolje, nasilje, agresivno vedenje, mobing, žrtve, storilci, preprečevanje, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 771; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici