Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi najprej opredelimo pojem mobbinga, njegove učinke na posameznika in organizacijo ter problematiko odkrivanja in preprečevanja njegovega razvoja. Z namenom navezave na procese vodenja v managementu, osvetlimo pomen managerjev in njihovo vlogo v izvajanju preventivnih aktivnosti za preprečevanje mobbinga. Njihov vpliv na preprečevanje mobbinga je v teoriji zelo velik, s pregledom literature pa ugotovimo, da se v praksi kaže, da te naloge management največkrat ne opravlja vestno in zavzeto. V nadaljevanju se spoznamo z nalogami managementa ter najbolj uveljavljenimi modeli vodenja, skozi perspektivo konflikta med usmerjenostjo v delovne naloge in usmerjenostjo v medsebojne odnose. Osredotočimo se na vpliv managerjev na ustvarjanje delovnega okolja in klime, od katere je odvisna dinamika odnosov med zaposlenimi. Ugotovimo lahko, da s forsiranjem cilja učinkovitosti in ekonomskega dobička managerji ustvarjajo pritisk, ki neposredno poslabšuje odnose med zaposlenimi in promovira odsotnost etike in vrednot, z namenom doseganja poslovnih ciljev. Namesto, da bi ustvarjali pogoje za preprečevanje nastanka mobbinga, nevarnost za njegov razvoj s svojim delovanjem tipično zgolj še povečujejo. Glavni razlog za razkorak med managerskim vodenjem v teoriji in praksi pa je odsotnost etike in vrednot poštenega poslovanja in socialnih odnosov, ki kliče po uveljavitvi sistemske rešitve za ponovno vzpostavitev temeljnih vrednot in zagotavljanje varnosti posameznika na delovnem mestu. V zadnjem delu predstavimo fenomen športa, njegov vpliv na posameznika in njegovo psihofizično zdravje ter pregovorno tradicionalen etični sistem vrednot, ki povezuje vsakršno redno športno udejstvovanje. Z dokazano pozitivnim vplivom športne etike na razvoj pravičnih in v odnose usmerjenih vodstvenih veščin in sposobnosti, v sklepu zaključimo povezavo med potrebo managementa po vzpostavitvi novega sistema vrednot v namen preprečevanja mobbinga ter športno aktivnostjo vršilcev managerskega vodenja. Glavna ugotovitev, ki povezuje diplomsko delo je, da lahko prav aplikativna vrednost športne etike in vrednot predstavlja manjkajoči člen v zagotavljanju učinkovite preventive pred mobbingom na nivoju managementa znotraj organizacij.
Ključne besede: management, managerji, vodenje, delovno okolje, mobing, preprečevanje, šport, rekreacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2013; Ogledov: 1519; Prenosov: 102
Celotno besedilo (515,02 KB)

Opis: Etični odnosi so vedno bolj pomembni, tako na zasebnem kot tudi na poslovnem področju. Podjetja morajo delovati etično, sprejemati etične odločitve, poslovati etično in imeti karseda urejene in dobre odnose med sodelavci na vseh hierarhičnih ravneh. Pomembno je, da so odnosi med zaposlenimi dobri, saj le tako lahko delo poteka nemoteno. Kljub temu, da se podjetja tega zavedajo, pa velikokrat pride tudi do neetičnega ravnanja, ki je lahko namerno ali nenamerno. Mobing se pojavlja vedno pogosteje in povsod, tako v zasebnem ko poslovnem svetu. V diplomskem seminarju smo mobing obravnavali kot primer neetičnega ravnanja. Mobing običajno nastane iz nerešenega konflikta, bodisi med sodelavci, bodisi med podrejenimi ali nadrejenimi. Najpogostejši vzroki za nastanek mobinga so tekmovalnost, avtoritarni slog vodenja in nesposobnost reševanja konfliktov. Zaradi mobinga ima lahko žrtev mobinga fizične ali psihične posledice. Posledice mobinga so velike tako za posameznika kot za organizacijo, v kateri je mobing potekal. Mobirana oseba običajno ni več sposobna opravljati dela, zato pride do prekinitve delovnega razmerja. Preprečevanje mobinga je zelo pomembno tako za zaposlene kot organizacijo, zato morajo za preprečevanje mobinga skrbeti tako zaposleni kot vodstvo podjetij.
Ključne besede: etika podjetja, neetično ravnanje, mobing, mobirani
Objavljeno v DKUM: 12.11.2013; Ogledov: 1965; Prenosov: 274
Celotno besedilo (968,25 KB)

Opis: Mobing je kompleksen in dinamičen pojav, ki močno prizadene posameznika ozir. žrtev psihično in fizično. Je kaznivo dejanje, ki je opredeljeno v številnih zakonih in pravnih predpisih. Mobing pomeni kršitev človekovih pravic. Operacijsko okolje je specifično okolje, z zgodovinsko opredeljeno hierarhijo vodenja in organizacijo dela. Raziskovana metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa in eno odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal izvajalce operativne dejavnosti v operacijskih dvoranah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost mobinga v operacijskem okolju, njegove oblike, najpogostejše žrtve, razloge za nastanek ter posledice. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da je vzrok mobinga v slabi komunikaciji, nedorečeni organizaciji dela ter trenutnem družbenoekonomskem položaju družbe kot celote. Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da zaposleni poznajo in prepoznavajo mobing ter postopke obravnave oziroma preprečevanja nastanka mobinga. Vedo, da dobra komunikacija med potencialnim povzročiteljem mobinga in žrtvijo lahko prepreči, da do teh dejanj ne pride. Da bi ta pojav v operacijskih dvoranah zmanjšali, zaposleni morajo izboljšati način medsebojne komunikacije in v usposabljanje uvesti tudi antistresne programe. Z uvajanjem novih kadrov in z razbremenitvijo ukvarjanja z deli za katere niso kompetentni, bi učinkovito zmanjšali mobing. Hkrati bi zaposleni prevzeli svoj del odgovornosti v procesni obravnavi bolnika, učinkovito izboljšali komunikacijo, dvignili raven samozavesti in spoštovanja posameznika, kakovost obravnave bolnika ter organizacije dela v zdravstvu.
Ključne besede: mobing v zdravstvu, posledice, preprečevanje, komunikacija, organizacija dela
Objavljeno v DKUM: 30.05.2013; Ogledov: 2310; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: V današnjem življenju skoraj ni študenta, ki ne bi opravljal dela preko študentskega servisa, pa naj bo to delo za preživetje, za kritje stroškov študija ali zato, da si lahko privošči kaj več. Ker v podjetjih dela veliko študentov, smo se v nalogi osredotočili na raziskovanje pojava mobinga nad njimi. V diplomskem delu uvod zajema predstavitev problema, namen in cilje diplomskega dela, predpostavke in omejitve pri pisanju ter metodologijo raziskovanja. V teoretičnem sklopu smo razložili, kaj je mobing, kakšni so vzroki, vrste, oblike in posledice mobinga. Dotaknili smo se tudi poglavij o komuniciranju in konfliktu. Urejena komunikacija med posamezniki namreč redkeje sproži konflikte, ki vodijo v mobing. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo med študenti, ki opravljajo delo preko študentskega servisa. Želeli smo ugotoviti, ali so študenti žrtve mobinga, ali o morebitnem mobingu poročajo nadrejenim, ali študentke ženskega spola bolj zaznavajo mobing kot študenti moške spola. Zanimalo nas je tudi, kakšna je razlika v izpostavljenosti mobingu med študenti 3. letnika in absolventi, ter med študenti, ki študentsko delo opravljajo bodisi v zasebnem bodisi v javnem sektorju. Anketirali smo prek spleta, s pomočjo spletne strani www.1ka.si, rezultate pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS 20. Pri raziskovanju smo ugotovili, da študenti v povprečju niso žrtve mobinga, in da ne poročajo nadrejenim o morebitnem mobingu. Izkazalo se je tudi, da študentke ženskega spola enako zaznavajo mobing kot študenti moškega spola. Rezultati so pokazali, da v povprečju ni razlik v izpostavljanju mobingu med študenti 3. letnika in absolventi. Ugotovili smo tudi, da v povprečju ni razlik v doživljanju mobinga med študenti, ki delo prek študentskega servisa opravljajo v javnem sektorju, ter študenti, ki delo opravljajo v zasebnem sektorju.
Ključne besede: mobing, komunikacija, konflikt, psihično nasilje, študentsko delo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 1757; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pojavom trpinčenja med učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Zavedati se moramo, da je trpinčenje pojav, ki je v šolah vse bolj prisoten, čeprav nekateri avtorji navajajo, da je v enaki meri prisoten že od nekdaj, da pa se je v zadnjih letih le povečala naša občutljivost na pojav trpinčenja. Otrok, ki je žrtev te vrste nasilja, je lahko zaradi takšne izkušnje zaznamovan za vse življenje, zato se je potrebno zavedati problema trpinčenja med učenci in vrstniki, ki se pojavlja v slovenskih osnovnih šolah in vzpostaviti ustrezne mehanizme za preprečevanje in zmanjševanje trpinčenja. V želji, da bi ugotovili, kakšen je obseg trpinčenja med vrstniki v slovenskih osnovnih šolah, kje ter kdaj se le-to najpogosteje dogaja, smo na izbranih slovenskih osnovnih šolah opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V analizo je bilo vključenih 268 učenk in učencev 7.,8. in 9. razredov izbranih slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo prišli do zanimivih ugotovitev. Večina naših predvidevanj je bila pravilnih. Zastavljene cilje smo uresničili, in tako ugotovili, kolikšen je obseg trpinčenja na posamezni osnovni šoli ali ga učenci prepoznajo, koliko je žrtev trpinčenja ter koliko tistih, ki trpinčenje izvajajo. S to raziskavo smo izbranim osnovnim šolam omogočili, da dobijo predstavo o tem, kakšno je stanje glede pojava trpinčenja na njihovi šoli in v skladu s tem sprejmejo ustrezne mehanizme, ki bodo prispevali k temu, da se trpinčenje v prihodnosti prepreči oziroma zmanjša.
Ključne besede: osnovna šola, nasilje med vrstniki, trpinčenje, mobing, žrtev, povzročitelj nasilja, preprečevanje nasilja
Objavljeno v DKUM: 11.01.2013; Ogledov: 2954; Prenosov: 295
Celotno besedilo (1,23 MB)