Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razmere, ki so nastale v času recesije so pustile kot posledico mobing ali psihično nasilje, katerega lahko izvaja tako delodajalec kot zaposleni. Zaradi uvoza cenejšega blaga/materiala iz tujine ter preselitve podjetij v tujino zaradi cenejše delovne sile, so se začela odpuščanja. Posledica odpuščanj je pritisk na tiste, ki so v podjetjih ostali zaposleni. Pritisk, ki nastaja je lahko razlog za mobing v različnih oblikah. Žrtev lahko postane nadrejeni ali delavec. Pojavlja se tudi v podjetjih, kjer je konkurenca za določeno delovno mesto velika, to pomeni, da nekdo (delavec) bolj inteligenten ali je bolj sposoben za to delo, kot nekdo, ki to delo že opravlja. Mobing se pojavi preprosto iz razloga, ker je nekdo drugačen. Nekdo, ki mobing izvaja se mogoče niti ne zaveda, da to počne. Za izbrano temo diplomske naloge sem se odločila na podlagi mojih izkušenj z mobingom in na podlagi izkušenj ožjega družinskega člana. Po opazovanjih in ugotovitvah do katerih sem prišla pri pisanju diplomske naloge, ugotavljam, da skoraj ni več delovnega mesta ali podjetja, v katerem ne bi vršili mobinga. V prvem delu diplomske naloge sem iz teorije povzela splošno razlago mobinga, navedla vzroke ter posledice mobinga. V drugem delu pa sem predstavila žrtev ter intervju z žrtvijo kot študijo primera ter na podlagi tega izdelala anketo v podjetju. Na podlagi intervjuja sem analizirala tudi stanje v podjetju, z anketo na delovnem mestu, kjer je bila zaposlena naša žrtev. V tretjem delu pa sem anketirala (25 respondentov) zaposlene v podjetju, v katerem je žrtev doživljala mobing. Na podlagi anketnega vprašalnika in ugotovitvah smo si zastavili Hipotezo 1: V podjetju zaposleni občutijo visoko stopnjo mobinga. V četrtem delu sem dala predloge za izboljšanje stanja. Namen diplomske naloge je opozoriti na mobing, ozavestiti ljudi o tem, kaj je mobing in kakšne posledice pušča, še vedno ne zavedamo, kaj sploh je in kakšni so lahko njegovi izidi.
Ključne besede: mobing, žrtev, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 02.06.2015; Ogledov: 1894; Prenosov: 228
Celotno besedilo (868,98 KB)

Opis: V današnjem času, ko ljudje preživimo veliko časa na svojih delovnih mestih, smo priča različnim vrstam nasilja. V času težkih bitk organizacij za deleže na trgu se pritiski na delovnih mestih zelo povečujejo in zaposleni se posledično srečujejo z bolj stresnimi okoliščinami, kot je bilo to v preteklosti. Pričujoče diplomsko delo je osredotočeno na raziskovanje družbeno neželenih pojavov na delovnem mestu oziroma t. i. mobingom v javni upravi Republike Slovenije; z drugimi besedami to pomeni nasilje na delovnem mestu. Zaradi mobinga je pogosto prizadeto dostojanstvo delavca kot tudi njegova samopodoba, možne so trajne psihične posledice, lahko je izrinjen iz delovnega mesta ali celo delovnega razmerja.V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča za oblikovanje definicije mobinga, osnovni pojmi, ki so povezani z njim, njegove pojavne oblike ter vzroki za nastanek. V nadaljevanju se poglobimo v posledice, vlogo žrtve in vlogo storilca mobinga ter ukrepe in prevencijo za preprečevanje. V raziskovalnem delu nas je zanimal pojav mobinga v javni upravi oziroma med javnimi uslužbenci. Rezultati raziskave kažejo, da so javni uslužbenci seznanjeni z izrazom mobing in da z veseljem opravljajo svoje delo, vendar so najbolj nezadovoljni z delovnim okoljem in samimi pogoji za delo. Najbolj zastrašujoč pa je podatek, da jih kar petina meni, da zaposleni ne rešujejo konfliktov in sporov.
Ključne besede: mobing, delovno mesto, javna uprava
Objavljeno v DKUM: 24.04.2015; Ogledov: 3183; Prenosov: 278
Celotno besedilo (2,62 MB)

Opis: Z diplomskim delom je raziskano, ali se nad vzgojitelji vrši nasilje, katere so vrste nasilja, kdo nasilje izvaja, ali se v primeru nasilja sploh ukrepa in kako ter kakšne so posledice, ki jih pušča nasilje. Na podlagi različne strokovne literature so predstavljene različne vrste nasilja, ki se pojavljajo na delovnem mestu. S teoretičnega vidika poznamo več vrst in oblik nasilja, ki se razlikujejo glede na trajanja nasilja na delovnem mestu. V primeru kratkotrajnega oz. redkega pojava nasilja gre za šikaniranje, če pa se nasilje pojavlja šest mesecev in več, gre za mobing. V diplomskem delu je bilo s pomočjo anketne raziskave ugotovljeno, da je v vrtcih prisotnega največ psihičnega nasilja, ki se ga največkrat poslužujejo nadrejeni in sodelavci zaradi različnih interesov. Pri tem sta vprašljiva prav moralni nivo posameznika in nezrelost individuuma glede na delo, ki ga opravlja, in odgovornosti, ki se jih redki zavedajo. Namen diplomskega dela je prav tako seznaniti ljudi, kaj spada pod nasilje in kako ukrepati v primeru le-tega.
Ključne besede: vzgojitelj, nasilje, konflikt, mobing, šikaniranje
Objavljeno v DKUM: 12.12.2014; Ogledov: 1924; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Mobing je oblika čustvene zlorabe in psihičnega nasilja na delovnem mestu. Pri takšnem vedenju gre za namenska in zlonamerna dejanja, ki se pojavljajo daljše časovno obdobje, v pogostih intervalih. Ne glede na to, ali ga izvaja posameznik, skupina, nadrejeni ali podrejeni, pomeni mobing šikaniranje tarče, s ciljem razvrednotiti, diskreditirati, izločiti, ponižati in izolirati. Številne raziskave, opravljene na to temo razkrivajo, da obstajajo velikanske socialne in ekonomske izgube zaradi fluktuacije, absentizma in zmanjšane produktivnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu v Sloveniji, poskušali opredelili najpogostejše storilce in žrtve mobinga ter ugotavljali razlike med izpostavljenostjo mobingu glede na spol. Raziskava, ki je bila opravljena med 100 zaposlenimi, je pokazala, da je vse več zaposlenih Slovencev žrtev mobinga. Žrtve, ki so pogosto najbolj ustvarjalni člani organizacije, se soočajo s čustvenimi in finančnimi izgubami. Razumevanje in zavedanje problema mobinga in njegovih posledic je bistven korak k ustvarjanju pozitivnega delovnega vzdušja in minimiziranju tveganja za zdravje in varnost pri delu. Cilj vsake organizacije bi moral biti ustvariti delovno okolje, kjer mobing ni toleriran in zagotoviti obrambne mehanizme za hitro prepoznavo in preprečevanje mobinga. Prepogosto se namreč dogaja, da mobing prej prepoznajo sodelavci, kot pa vodstvo ali žrtve.
Ključne besede: delovno mesto, mobing, psihično nasilje, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.08.2014; Ogledov: 3453; Prenosov: 475
Celotno besedilo (841,30 KB)

Opis: V magistrski nalogi ugotavljamo stanje na področju pravilnikov o preprečevanju mobinga na delovnem mestu v Sloveniji. V teoretičnem delu najprej opredelimo področje in opis problema, namen in cilje naloge, predpostavke in omejitve ter predvidene metode magistrske naloge. Nadaljujemo s podrobnejšo predstavitvijo definicije mobinga, njegovih vzrokov na delovnem mestu in ravno tako posledic, katere natančneje opredelimo kot posledice za žrtev in posledice mobinga za organizacijo. V tretjem poglavju se lotimo opisa preventivnih ukrepov, s katerimi lahko pravzaprav preprečimo sam pojav mobinga. Med te štejemo vzgojo, ozaveščanje javnosti, spremembo organizacije dela in izboljšanje stila vodenja, izobraževanja vseh v organizaciji na temo mobinga in pa izdelavo internega priročnika o mobingu. V nalogi se osredotočamo na prisotnost internega akta oziroma pravilnika o preprečevanju mobinga, saj z njegovo vsebino podjetje seznani vse udeležence podjetja, kaj mobing je, v njem opredeli oblike neustreznega vedenja, postopek ugotavljanja mobinga, odgovornega za sprejemanje prijav, ukrepe in sankcije. Sledi spremljanje mobinga glede na pravilnik, vloga pooblaščenca in navsezadnje kadrovskega oddelka, ki ravno tako sodeluje pri njegovem preprečevanju. Teoretični del zaključujemo s petim poglavjem, kjer se dotaknemo pravne ureditve, ki preprečuje mobing v Sloveniji. Imamo namreč kar 11 zakonskih in podzakonskih aktov, ki mobing preprečujejo ter tako ščitijo zaposlenega. Izpostavimo pa tudi najpomembnejše direktive, ki jih določa zakonodaja EU. V empiričnem delu naloge ugotavljamo, ali imajo srednje velika in velika podjetja v Sloveniji glede na različne panoge in geografsko razpršenost, ki jih dobimo z naključnim izborom, pravilnike o preprečevanju mobinga in so ga pripravljena za našo raziskavo razkriti. S postavljeno hipotezo nato statistično preverjamo, ali so pravilniki v večjem številu prisotni v velikih kot srednje velikih podjetjih. Ugotovimo, da je v raziskavi bilo pripravljenih sodelovati več velikih podjetij, kot srednje velikih. Hipotezo zavržemo, saj se ni izkazala za statistično značilno, kar pa gre jemati z zadržkom, saj bi se za bolj zanesljive zaključke moralo v sodelovanje vključiti več podjetij. Raziskovanje nadaljujemo s pregledom vsebine prejetih pravilnikov, ki so vsi, tako iz ene velikostne skupine kot druge, zapisani jasno, z vsemi potrebnimi elementi in vključeno zakonsko regulativo. Kot pri srednje velikih, tudi pri velikih podjetjih izpostavimo razlike in zapišemo vsebujoče člene pravilnikov, ki na koncu tvorijo skupek pravilnikov srednje in velikih podjetij. V zaključnem, sklepnem delu naloge podamo svoje mnenje pospremljenega z možnostjo izboljšav.
Ključne besede: mobing, preprečevanje mobinga, pravna ureditev, pravilniki
Objavljeno v DKUM: 23.07.2014; Ogledov: 1793; Prenosov: 501
Celotno besedilo (1,79 MB)