1. Mobing v podjetju xPetra Luskovec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je na kratko predstavljen pojem mobing, njegovi vzroki in posledice v delovnem okolju. Raziskava je namenjena ugotavljanju pomena mobinga, ključnih vzrokov za nastanek pojava in posledic, ki jih pojav povzroča posamezniku, organizaciji in drugim, ki vanj niso neposredno vpleteni. Mobing ali trpinčenje na delovnem mestu je dalj časa trajajoče in ponavljajoče se dejanje v nekem delovnem okolju s strani posameznika ali skupine nad žrtvijo. Pojav mobinga povzroči hude psihične in zdravstvene težave, ki so dalj časa trajajoče ali celo doživljenjske. Z raziskavo smo ugotavljali, kako dobro je pojem mobing prepoznan med zaposlenimi v podjetju X. Ključne besede: mobing, bullying, počutje na delovnem mestu, medsebojni odnosi, posledice mobinga, konflikt Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 26 Celotno besedilo (629,52 KB) |
2. |
3. Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj : magistrsko deloSarah Grašič, 2021, magistrsko delo Opis: V zaključnem magistrskem delu smo se odločili preučiti tematiko trpinčenja na delovnem mestu, ki predstavlja velik problem v organizacijah ob pojavu odklonskega vedenja, saj ni enotne formule za preprečitev ali popravljanje škode, ki jo tovrsten mobing pusti za seboj. Načini ustrahovanja, nadlegovanja in trpinčenja se namreč med seboj razlikujejo v enaki meri, kot se med seboj razlikujemo ljudje. Vsak je drugačen kot individuum, zato ne obstaja univerzalna rešitev, ki bi delovala v vsakem primeru in bi lahko preprečila vsak potencialno neprijeten dogodek.
Najprej smo opredelili pojme odklonskih vedenj (mobing, psihično trpinčenje, spolno nadlegovanje) ter jih podrobneje opisali. Opisali smo pojavne oblike trpinčenja na delovnem mestu in vrste le-teh, nato pa smo podrobno opisali potek in opredelili faze mobinga. Analizirali in preučili smo tudi posledice trpinčenja na delovnem mestu, kakšne so posledice za žrtev, za sodelavce in za organizacijo samo. Preučili, analizirali in opisali smo dosedanje raziskave, povezane z našo temo tako v tujini kot na domačih tleh. S pomočjo podrobne metaanalize vseh predelanih raziskav smo o naši temi razpravljali tudi sami. Obenem smo preučili dosedanje ukrepe, ki so že sprejeti in se aktivno izvajajo v organizacijah zoper trpinčenje na delovnih mestih, podrobneje pa smo preučili, kako poteka ukrepanje ter zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj. Opisali smo vlogo posameznika in organizacije pri teh ukrepanjih. Podrobno smo preučili mediacijo in kako le-ta poteka pri konfliktih med zaposlenimi v policiji. Zanimalo nas je, kakšni programi in projekti obstajajo zoper trpinčenje na delovnem mestu (predvsem na policiji), kot tudi, kakšni so zakonski predpisi glede tega (ali so zakoni o tej pereči temi jasno opredeljeni in definirani). Ključne besede: delovno mesto, pogoji za delo, mobing, trpinčenje, odklonska vedenja, policija, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 792; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. |
5. Mobing – psihično nasilje na delovnem mestu v podjetju XLea Žavbi, 2019, diplomsko delo Opis: Mobing ali psihično nasilje na delovnem mestu v sodobnem svetu postaja resen problem, ki se žal pojavlja v mnogih organizacijah. Mobing ima negativen vpliv na zaposlene, zato je pomembno, da se vodje s problemom čim prej soočijo in ga poskušajo v najkrajšem možnem času odpraviti. Posledice mobinga so lahko zaskrbljujoče, saj zaposleni lahko izgubijo delovno vnemo, se začnejo zapirati vase, doživljajo psihične in zdravstvene težave, ki vplivajo tudi na sam potek in rezultate dela. Žrtvam mobinga je treba ponuditi strokovno pomoč in podporo, ter se z njimi pravočasno in pravilno pogovoriti.
Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo opredelili mobing, pogledali razvojne stopnje mobinga, preučili njegove posledice in ukrepe za omejevanje oziroma preprečevanje mobinga. V praktičnem delu pa smo izvedli anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 24 zaposlenih.
Raziskavo smo izvedli v podjetju X, z njo pa smo želeli opozoriti na resnost problema mobinga, poiskati rešitve, ki bi ga lahko preprečile ali omejile, ter ugotoviti, kakšne so njegove posledice. Naša raziskava je pokazala, da je bilo v danem podjetju več kot tretjina zaposlenih žrtev mobinga, od tega kar 66,67 odstotka žensk. Zaposleni ocenjujejo, da je za mobing v podjetju v največji meri krivo nespoštovanje, slaba komunikacija in slabi medsebojni odnosi. Kot največjo posledico mobinga pa navajajo slabšo produktivnost in pomanjkanje zbranosti na delovnem mestu.
Menimo, da bi se mobing v podjetjih dalo omejiti, in sicer z dodatnimi izobraževanji in usposabljanji delavcev, ustvarjanjem kulture sodelovanja in zaupanja med zaposlenimi ter zavedanjem vodij, da so prav zaposleni njihovo največje bogastvo, ki ustvarja uspeh organizaciji. Prav tako menimo, da na organizacijsko klimo pozitivno vplivajo neformalna druženja, kot so team buildingi, saj gradijo zaupanje, zmanjšujejo konflikte in spodbujajo komunikacijo ter sodelovanje med zaposlenimi. Ključne besede: mobing, trpinčenje, žrtve, napadalci, posledice Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1809; Prenosov: 266 Celotno besedilo (726,09 KB) |
6. Strah dovoljuje mobing na delovnem mestuRomana Sprager, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, mobing, je vedno bolj aktualna problematika današnjega časa. Potrebno se je s problemom soočiti in ga v dobro vseh vključenih, v najkrajšem času odpraviti oziroma ga preventivno preprečiti. Kdo so največkrat žrtve, od koga so največkrat trpinčene in kako ravnati v primeru trpinčenja na delovnem mestu, je naloga vseh, ki se zavedamo problema, da žrtvam pomagamo in jih v tem ne puščamo samih.
Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično dejanje in ima na organizacijo negativen vpliv. Ta negativen vpliv se odraža kot nezadovoljstvo zaposlenih, slabem organizacijskem vzdušju, absentizmu in dolgoročno posledično tudi zdravju zaposlenih ter rezultatih dela.
Opravljena raziskava je pokazala, da se problem mobinga, odraža predvsem v nezadostnem informiranju in znanju zaposlenih s področja mobinga oziroma njegovi ozaveščenosti. Vsi vključeni v procesu mobinga se ne zavedajo tako svojih dejanj, odgovornosti ter na drugi strani svojih pravic. Okolica na trpinčenje ne odreagira pravočasno zaradi strahu ali neznanja, zaradi česar je problem še toliko večji.
Implementacija informiranja, izobraževanja in usposabljanje zaposlenih, bi bistveno zmanjšalo razsežnost problema, prav tako zavedanje vodilnih v podjetju, da navsezadnje so največje bogastvo podjetja ravno zaposleni, zato bi bilo potrebno graditi na izboljšanju organizacijske klime, odnosov in povečati skrb za njihovo zdravje in dobro počutje. Ključne besede: - Mobing
- Trpinčenje na delovnem mestu
- Šikaniranje
- Upravljanje organizacijskega vedenja
- Organizacijska kultura Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1505; Prenosov: 280 Celotno besedilo (918,42 KB) |
7. Mobing – nasilje na delovnem mestuSandra Velov, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev.
Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga.
Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije. Ključne besede: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 2301; Prenosov: 245 Celotno besedilo (952,91 KB) |
8. ANALIZA MOBINGA IN IZGORELOSTI V PRODAJNI FUNKCIJI V FARMACEVTSKI INDUSTRIJIDamjana Topolšek, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problem mobinga in izgorevanja med strokovnimi sodelavci v prodajni funkciji v farmacevtski industriji. V teoretičnem delu smo predstavili kako strokovni sodelavci širijo ustrezne informacije o zdravilih zdravnikom, delo in vodenje strokovnih sodelavcev, pojavnost mobinga, stresa, izgorelositi in raziskali vzroke ter posledice za žrtev in organizacijo. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnika ugotavljali razširjenost mobinga in izgorelosti tistih strokovnih sodelavcev v farmacevtskih podjetjih v Sloveniji, ki so se zaposlili na delovnem mestu strokovnega sodelavca pred letom 2008, torej pred gospodarsko krizo in opravljajo to delo še v obdobju gospodarske krize, torej od 2008 do 2016. Podatke smo pridobili s anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu strokovnih sodelavcev. Anketiranje strokovnih sodelavcev je potekalo anonimno. Pravilno izpolnjenih je bilo 71 anketnih vprašalnikov. Raziskava je pokazala, da je razširjenost mobinga in izgorelosti strokovnih sodelavcev v obdobju gospodarske krize višja kot pred pojavom gospodarske krize. Mobing nad strokovnimi sodelavci v farmacevtski industriji je pogosteje izvajan s strani vodij in višjega managementa. Ugotovili smo, da razširjenost mobinga med strokovnimi sodelavci pomembno vpliva na njihovo zdravje. Razširjenost mobinga je večja pri strokovnih sodelavkah kot pri strokovnih sodelavcih. Ključne besede: mobing, izgorevanje, stres, strokovni sodelavci, gospodarska kriza. Objavljeno v DKUM: 13.12.2016; Ogledov: 1419; Prenosov: 280 Celotno besedilo (1,85 MB) |
9. MOBING NA DELOVNEM MESTUDarja Muršec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je bil obravnavan mobing na delovnem mestu. Zaradi pretekle gospodarske krize, je mobing postal pereč problem sodobne družbe, saj je v podjetjih vse bolj prisoten. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktičnem del. V teoretičnem delu so bila opisana tri poglavja. Prvo poglavje se je nanašalo na predstavitev mobinga, v drugem je bila opisana motivacija, tretje pa je zadevalo pravno ureditev mobinga. V praktičnem delu naloge, pa je bila izvedena anonimna anketna raziskava, v kateri so sodelovali naključni anketirani (zaposleni iz različnih podjetij). Ključne besede: Mobing, stres na delovnem mestu, trpinčenje, žrtve nasilja, povzročitelji nasilja. Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 3966; Prenosov: 732 Celotno besedilo (966,22 KB) |
10. MOBING V MIKROPROIZVODNIH PODJETJIH NA KOROŠKEMSuzana Laznik, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Mobing pomeni načrtno psihično ali fizično nasilje nad posameznikom, ki poteka dlje časa s ciljem posameznika izolirati od drugih. Izvajanje mobinga nad posameznikom lahko pusti žrtvi mobinga resne socialne, telesne ali psihične zdravstvene težave.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo preučili pojem mobing. Zanimalo nas je, zakaj pride do mobinga, katere so vrste in oblike mobinga, kakšne so značilnosti žrtve in napadalca mobinga. Predstavili smo posledice mobinga. Opredelili smo preventivne ukrepe za preprečevanje mobinga, ter izpostavili kakšni pravni predpisi so sprejeti v Republiki Sloveniji in v EU.
V raziskovalnem delu smo anketirali zaposlene v mikroproizvodnih podjetjih na Koroškem. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in razložili rezultate.
Ključne besede: Mobing, vzroki za nastanek mobinga, vrste in oblike mobinga, preventivni ukrepi za preprečevanje mobinga, predpisi, ki urejajo področje o mobingu, mikroproizvodna podjetja. Ključne besede: Mobing, vzroki za nastanek mobinga, vrste in oblike mobinga, preventivni ukrepi za preprečevanje mobinga, pravni predpisi o mobingu, mikroproizvodna podjetja. Objavljeno v DKUM: 22.08.2016; Ogledov: 1241; Prenosov: 140 Celotno besedilo (1,81 MB) |