| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 96
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mariborska mestna železnica in vpliv na trajnostno mobilnost
Aljaž Sumper, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali smiselnost uvedbe mestne železnice na mariborsko območje. Število avtomobilov na cestah raste, medtem pa se je v zadnjih desetletjih uporaba javnega potniškega prometa izrazito zmanjšala. Posledično se je zato povečala stopnja onesnaženosti in poslabšala mobilnost, predvsem v urbanih območjih. Večja stopnja onesnaženja ima negativne posledice za človekovo zdravje, večja stopnja avtomobilov pa povzroča zastoje in posledično podaljšuje čas potovanja. Ugotovili smo, da je zrak na mariborskem območju onesnažen precej bolj kot v kakšnih drugih evropskih mestih, tudi večjih, hkrati pa se je število vozil na tem območju v primerjavi s prejšnjim desetletjem povečalo. V diplomskem delu smo zato podali naš predlog mestne železnice na mariborskem območju in s pomočjo ankete ugotovili, da bi večina anketirancev podprla naš predlog, saj jih je večina označila, da bi mestno železnico uporabljala, prav tako se večini zdi njena uvedba smiselna.
Ključne besede: mestna železnica, trajnostna mobilnost, Maribor, javni potniški promet, vlak.
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

2.
Čezmejna preoblikovanja v evropski uniji po zadevi Polbud
Klara Jerman, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana čezmejna preoblikovanja družb, ki predstavljajo posebno obliko čezmejne mobilnosti družb v Evropski uniji. Možnost čezmejne mobilnosti je družbam zagotovljena že s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), natančneje s pravico do svobode ustanavljanja. Gre za eno od bolj perečih tem, ki je povezana s konceptom svobode ustanavljanja in je bila skozi desetletja v strokovni literaturi deležna številnih nasprotujočih se mnenj. Ključno vlogo pri tem je imelo Sodišče EU, ki je preko ekstenzivne razlage določb PDEU o svobodi ustanavljanja, tej pravici priznalo širok domet in utrlo pot za širše sprejemanje tovrstne čezmejne mobilnosti v vseh državah članicah Evropske unije. Ker pa sodišče kot sodni organ, ne more urediti postopka čezmejnih preoblikovanj, je pomembno, da je na ravni Evropske unije prišlo do enotne ureditve tega postopka. Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2019/2121, ki spreminja Direktivo (EU) 2017/1132 in je na področje čezmejne mobilnosti prinesla pomembne novosti, katerih cilj je poenostavitev postopkov, zagotovitev pravne varnosti, odprava ovir za uresničevanje svobode ustanavljanja in ustrezna zaščita vseh deležnikov. Osrednji del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Prvi del je namenjen sodni praksi Sodišča EU, z izhodišči na zadevi Polbud, v kateri je bil pojasnjen sam kontekst čezmejnih preoblikovanj in potrjena pravica družb do čezmejnega preoblikovanja na podlagi svobode ustanavljanja. Zadeva je analizirana z vidika koncepta ustanavljanja v zvezi z izoliranim prenosom statutarnega sedeža in z vidika ukrepov, ki omejujejo svobodo ustanavljanja. V drugem delu je analizirana Direktiva 2019/2121, ki spreminja Direktivo 2017/1132 in na novo ureja področje čezmejnih preoblikovanj in delitev in predstavlja mejnik za delovanje notranjega trga in odpravlja negotovosti, ki so do sedaj obstajale na tem področju. Pri tem se avtorica omeji zgolj na določbe v zvezi s čezmejnimi preoblikovanji. Sklepno so predlagane tudi okvirne rešitve za dopolnitev ZGD-1, ki bo potrebna zaradi implementacije Direktive 2019/2121. V zaključnem delu avtorica ugotavlja, da so čezmejna preoblikovanja dopustna že zgolj na podlagi svobode ustanavljanja, kar je potrdila tudi sodna praksa Sodišča EU. Še več, preko sodne prakse je bilo pojasnjeno, da svoboda ustanavljanja vključuje ne le čezmejna preoblikovanja s hkratnim prenosom statutarnega in dejanskega sedeža družbe, temveč tudi čezmejna preoblikovanja z izoliranim prenosom statutarnega sedeža, s čimer so bili odpravljeni dvomi, ki so na tem področju povzročali številna nasprotujoča si mnenja. Temu sledi tudi Direktiva 2019/2121, ki dotedanji pomanjkljiv pravni okvir za mobilnost družb dopolnjuje in s postopkovnimi pravili ter pravili namenjenimi varstvu vseh deležnikov prinaša večjo pravno jasnost in varnost. Določa specifičen, večplastni postopek, v katerega so vključeni različni deležniki in organi ter zahteva njihovo usklajeno sodelovanje. Implementacija direktive v ZGD-1 bo zahtevala oblikovanje novih pravil, ki bodo namenjena čezmejnim preoblikovanjem, pri čemer bo potrebna posebna pozornost, da postopek ne bo preveč formaliziran in zahteven, kar bi oteževalo čezmejna preoblikovanja.
Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejna mobilnost družb, čezmejna preoblikovanja, prenos statutarnega sedeža, zadeva Polbud, Direktiva 2017/1132, Direktiva 2019/2121
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Modeli ADASs programskimi orodji podjetja AVL– optimizacija porabe energije
Karlo Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena uporaba simulacijskega modela s sodbenimi sistemi za pomoč voznikom (angl. ADAS – Advanced Driver Assistance Systems) v programskih orodjih AVL za primer vožnje v konvoju. Za sistem treh avtomobilov med vožnjo v koloni je razvit simulacijski model, v katerem bo vodilno vozilo sledilo določenemu profilu predpisane hitrosti, drugo vozilo v konvoju bo sledilo vodilnem vozilu, tretje vozilo v konvoju pa drugemu vozilu. Poleg vzdrževanja želene hitrosti morajo vozila med seboj vzdrževati tudi določeno razdaljo, kar je pomembno za spremljanje vpliva zračnega upora na kolono in s tem na porabo energije. Simulirani so trije tipi avtomobilov (bencinski, električni in hibridni) in podane so ugotovitve, kako se vozila obnašajo v konvoju pri porabi goriva in električne energije ter glede na varnost.
Ključne besede: vozila, optimizacija, mobilnost, ADAS, vodenje, avtomatizirana vožnja
Objavljeno: 23.04.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (10,25 MB)

4.
Vpliv razpršenih virov, polnilne infrastrukture pri e-mobilnosti in ogrevanja na elektrodistribucijsko omrežje
Zdenko Škraban, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno proučitvi ključnih izzivov, ki so zaradi vedno večjega števila priključenih razpršenih virov in vedno večjega odjema za ogrevanje in e-mobilnost pred distribucijskim omrežjem za električno energijo. Zaradi tega je slovensko distribucijsko omrežje soočeno s spremembami, ki občutno posegajo v dosedanji način njegovega načrtovanja, vodenja, upravljanja in obratovanja. V diplomskem je bilo ugotovljeno, da smo dejansko v obdobju revolucije v nizkonapetostnem distribucijskem omrežju. Zato bodo na eni strani potrebne investicije v njegovo nadgradnjo s hitro ponovno elektrifikacijo, na drugi strani pa investicije v njegovo učinkovito in zanesljivo upravljanje s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki bodo usklajene z mednarodnimi standardi.
Ključne besede: distribucijsko omrežje, razpršeni viri, e-mobilnost, toplotne črpalke
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 214; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
Proces soočanja študentov s povratnim kulturnim šokom ob vrnitvi s študija v tujini
Bina Šijanec, 2020, magistrsko delo

Opis: Selitev v tujino zaradi študija ali dela je v današnjem svetu globalizacije med ljudmi vse bolj popularna in podprta s strani vlad, podjetij in različnih organizacij. Kot v drugih evropskih državah je tudi trend med študenti iz Slovenije, da se vse bolj odločajo za vključitev v programe študijskih izmenjav, kot je npr. Erasmus+. Mednarodna mobilnost študentov, s ciljem izboljšanja učnih kompetenc, povečanja zaposljivosti, medkulturne zavesti, iniciativnosti in podjetništva, samozavesti in samospoštovanja, izboljšanja jezikovnih sposobnosti, aktivnejšega sodelovanja v družbi ter povečanja motiviranosti za nadaljnje formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje po opravljeni mobilnosti, pa s seboj nemalokrat prinaša tudi grenko izkušnjo povratnega kulturnega šoka. Študentje, ki se ob povratku v domače okolje soočajo s težavami pri ponovnem prilagajanju domači kulturi, so večinoma prepuščeni sami sebi, kar za posledico lahko prinaša neizkoriščen potencial dodane vrednosti mednarodnih izkušenj in t. i. »beg možganov«. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako se slovenski študentje, ki se po študiju v tujini vrnejo v Slovenijo, soočajo s povratnim kulturnim šokom in kako lahko lokalno okolje vpliva na lažje prilagajanje študentov domačemu okolju ob vrnitvi. V raziskavi so najprej podana teoretična izhodišča glede obravnavane tematike, v empiričnem delu pa je uporabljena tehnika spletnega anketnega vprašalnika med slovenskimi študenti, ki so se vrnili v Slovenijo po študiju v tujini. Na vzorcu (n = 122) smo ugotovili, da slaba polovica (46 %) slovenskih študentov nima težav pri ponovnem prilagajanju, medtem ko 23 % ponovno prilagajanje ocenjuje kot težko oziroma zelo težko. Večina študentov ni izbrala nobene pomoči za lažje ponovno prilagajanje domači kulturi, bi pa jo izbrali, če bi bila na voljo (predvsem brezplačno). Raziskava je pokazala, da poleg samoiniciativnosti študenta pri ponovnem prilagajanju pomembno vlogo igrajo podporne institucije, tako matična univerza kot lokalna skupnost in podjetja. V ta namen je bil izdelan model soočanja s povratnim kulturnim šokom, ki zajema priporočene aktivnosti posameznika, univerze in lokalnega okolja.
Ključne besede: povratni kulturni šok, mednarodna mobilnost študentov, ekspatriat
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji
Karmen Enci, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Izboljšava prijavno-informacijskega postopka za mobilnosti študentov z namenom študija Erasmus+
Urša Segala, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je prikazan problem prijavno-informacijskega postopka za mobilnost študentov z namenom študija Erasmus+ na Univerzi v Mariboru. S proučitvijo trenutnega postopka in težav, ki se pojavljajo, smo iskali rešitve, da bi ga poenotili, poenostavili in posodobili. Podani so predlogi za izboljšavo, ki jih lahko začnemo izvajati takoj, nekateri pa so povezani s finančnim vložkom in daljšim rokom izvedbe. Obstoječ postopek je predolg in prezapleten, tako za študente kot za zaposlene v strokovnih službah in koordinatorje na fakultetah. Začetni del prijavno-informacijskega postopka, ki se izvaja na fakultetah, je zelo nepoenoten, drugi del pa se izvaja na nivoju Mednarodne pisarne na rektoratu UM in je vezan predvsem na finančne dotacije, kjer pa zaradi uporabe osnovnih orodij lahko prihaja do napak. Določeni deli prijavno-informacijskega postopka se podvajajo, vse preveč je dokumentacije v papirnati obliki. Univerza v Mariboru ima za prijavo na mobilnost svojo aplikacijo, ki pa je zastarela in uporabnikom neprijazna. V magistrskem delu je prikazan diagram poteka obstoječega prijavno-informacijskega postopka, zapisane so vse aktivnosti, in sicer od objave razpisa do odhoda študenta na mobilnost. S kritično analizo obstoječega stanja smo ugotovili, kaj so pomanjkljivosti postopka. Po podanih predlogih rešitve problema smo predstavili diagram poteka s podanimi predlogi za izboljšavo. Pričnemo lahko z naslednjimi predlogi za rešitev problemov, npr. ukinitev dekanovega seznama in uvedba obveznega sestanka. Poenotenje pravilnikov bi zahtevalo pripravo predloga pravilnika na nivoju UM in ukinitev pravilnikov po fakultetah UM. Prenos baze medinstitucionalnih sporazumov v aplikacijo, kreiranje študijskega sporazuma in potrjevanje predmetov v aplikaciji, avtomatizirano pošiljanje obvestil študentom, uvedba elektronskega podpisovanja, možnost prijave za nepovratna sredstva, kreiranje pogodb in aneksov v aplikaciji, kreiranje nalogov za izplačilo v aplikaciji ter hramba dokumentacij pa predstavljajo nadgradnje v obstoječi aplikaciji.
Ključne besede: Erasmus+, izboljšava, mobilnost, prijavno-informacijski postopek, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

8.
Mobilne aplikacije kot promotor trajnostne mobilnosti
Gorazd Eržen, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli raziskati področje trajnostne mobilnosti s pomočjo ankete ter ustvariti prototip aplikacije za trajnostno mobilnost. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili koncept trajnostne mobilnosti ter načine, kako se koncept trajnostne mobilnosti uveljavlja v svetu in v Sloveniji. Prav tako smo prikazali nekatere od najnevarnejših onesnaževalcev zraka na področju prometa, vrste mobilnih aplikacij ter distribucijo in prednosti mobilnih aplikacij. V drugem delu smo izvedli anketo med prebivalci Mestne občine Kranj, s pomočjo katere smo želeli ugotoviti njihove navade glede mobilnosti in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Anketirance smo povprašali tudi o tem, kaj bi pričakovali od mobilne aplikacije za podporo trajnostne mobilnosti. Na podlagi analize odgovorov smo ustvarili prototip aplikacije za podporo trajnostne mobilnosti, ki je sestavljena iz funkcij, kot so prikaz trajanja gibanja, prikaza poti in načrtovanja poti. Prednost aplikacije je, da nudi veliko funkcij na enem mestu, ki uporabnikom lajšajo načrtovanje trajnostne mobilnosti.
Ključne besede: Trajnostna mobilnost, Onesnaževanje zraka, Mobilne aplikacije, Mestna občina Kranj, Aplikacija za trajnostno mobilnost
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 367; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
Celovitejši pristop k planiranju urbanega mobilnostnega sistema na osnovi mehkega večkriterijskega odločitvenega modela
Uroš Kramar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Urbani mobilnostni sistem (UMS) predstavlja pomemben element družbenega razvoja. Prihodnjega razvoja urbane mobilnosti se je tako potrebno lotiti na način, ki bo omogočal uravnotežen trajnostni razvoj. V doktorski disertaciji je prikazan nov in celovitejši pristop k planiranju UMS, ki ob široki vključenosti različnih deležnikov omogoča sprejemanje strateških odločitev. Na osnovi izbrane metodologije smo razvili novi model, ki je sestavljeni iz treh faz: po zbranih vhodnih podatkih se preko modificirane metode ciljnih skupin s tehniko nominalnih skupin izvede SWOT analiza in v zadnji fazi nadgradi z metodo mehki analitični hierarhični proces (FAHP). S tem se pridobijo rangirana prioritetna področja, ki posledično omogočajo razvoj scenarijev. Predlagani izvirni model tako omogoča celovitejše in poglobljeno razumevanje iskanja kompromisov, s katerimi se soočamo pri večkriterijskem odločanju in usklajevanju pogosto nasprotujočih si ciljev. Novi model planiranja UMS je bil uspešno testiran na primeru realnega urbanega okolja, kar potrjuje njegovo sposobnost zagotavljanja celovitejšega pristopa k planiranju UMS.
Ključne besede: mobilnost, urbani mobilnostni sistem, celovitejši pristop, strateško planiranje, AHP, mehka logika, FAHP, ciljne skupine, SWOT analiza
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 645; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

10.
Trajnostna mobilnost in prehod v pametno mesto
Mark Bizjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se mestna območja vedno bolj soočajo z okoljskimi problemi, kot so onesnaženje zraka, zastoji v prometu, pomanjkanje zelenih površin idr. Dejavnosti v urbanih okoljih močno vplivajo na okolje in na splošno kakovost življenja v mestih. Mestna mobilnost postaja vedno bolj mednarodni problem, vprašanja okoli trajnostne mobilnosti pa so vedno bolj prisotna v strokovni literaturi in javnem življenju. Trajnostna mobilnost je spodbujanje prenosa načina mobilnosti na bolj trajnostne načine prevoza, kot so hoja, kolesarjenje ali javni prevoz, ki jih skušajo spodbuditi s pomočjo informiranja prebivalcev. Ti ukrepi lahko dolgoročno izboljšajo kakovost življenja v mestu. Trajnostna mobilnost pa je del pametnega mesta, h kateremu stremijo številna svetovna mesta, še posebej v razvitem svetu. V naši nalogi smo izvedli raziskavo med prebivalci mesta Ljubljana. Raziskava je pokazala ozaveščenost ljudi za bolj udobno in kakovostno življenje. Na podlagi rezultatov raziskave smo pripravili možnost izboljšav v praksi s predlogom uvedbe koncepta pametnega mesta. Poleg tega smo predlagali uporabo pametnih aplikacij, katerih cilj je povečati trajnostno mobilnost v pametnem mestu.
Ključne besede: trajnostni razvoj, Ljubljana, trajnostna mobilnost, pametno mesto
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 489; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (976,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici