Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko uvedbe električnih vozil v vozni park podjetja GLS, s poudarkom na enoti v Slovenski Bistrici. Cilj naloge je preveriti smiselnost zamenjave obstoječih dizelskih dostavnih in osebnih vozil z električnimi alternativami z vidika ekonomskih, okoljskih in operativnih dejavnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti trajnostne mobilnosti, značilnosti električnih vozil, skupni stroški lastništva ter vpliv transporta na okolje. V empiričnem delu je izvedena analiza obstoječega stanja v podjetju, vključujoč strukturo voznega parka, povprečne razdalje, porabo goriva in emisije. Na osnovi pridobljenih podatkov in rezultatov ankete med zaposlenimi je izdelana primerjalna analiza dizelskih in električnih vozil. Rezultati kažejo, da bi elektrifikacija voznega parka lahko prinesla dolgoročne finančne in okoljske koristi, zlasti v urbanih območjih. Analiza SWOT, analiza skupnih stroškov lastništva ter izračun vračilne dobe potrjujejo, da je uvedba električnih vozil v podjetju GLS ekonomsko upravičena in okoljsko zaželena. Na koncu naloga predlaga tudi nadaljnje korake, kot so širitev infrastrukture, postopno uvajanje električnih osebnih vozil ter poglobljeno spremljanje porabe in učinkov novega sistema.
Ključne besede: električna vozila, trajnostna mobilnost, logistika, stroškovna analiza, emisije CO₂
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1016,80 KB)

Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj trga električnih vozil v Evropi z vidika tehničnih, ekonomskih in političnih dejavnikov, pri čemer poseben poudarek namenja smotrnosti nakupa električnega vozila v Sloveniji. V zadnjem desetletju so električna vozila iz nišnega izdelka prešla v segment množičnega trga, k čemur so prispevali tehnološki napredek na področju baterij, nižanje cen in širitev polnilne infrastrukture. Naloga analizira vpliv padanja cen baterij in povečevanja dosega na rast prodaje električnih vozil ter s pomočjo regresijske in korelacijske analize preverja, ali obstaja statistično značilna povezava med tehnološkimi kazalniki in tržnimi rezultati. Poleg analize evropskega trga naloga vključuje tudi primerjalno stroškovno analizo (Total Cost of Ownership – TCO) za Slovenijo, kjer se ocenjuje, ali je nakup električnega vozila leta 2025 že ekonomsko smiselna odločitev za povprečnega uporabnika. Analiza vključuje različne scenarije polnjenja – domače polnjenje, javno omrežje in uporabo lastne sončne elektrarne – ter izračunava skupne stroške lastništva v primerjavi z vozili z notranjim izgorevanjem. Rezultati kažejo, da na rast trga vpliva predvsem kombinacija tehnološkega napredka, ekonomske dostopnosti in državnih spodbud, pri čemer je dolgoročna vzdržnost trga odvisna od zmanjševanja odvisnosti od subvencij ter nadaljnjega razvoja infrastrukture.
Ključne besede: električna vozila, trg električnih vozil, skupni strošek lastništva, tehnološki napredek, evropski trg, Slovenija, trajnostna mobilnost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: V zaključnem delu smo prikazali analizo sistema avtomatizirane souporabe koles GONM v Mestni občini Novo mesto s poudarkom na uporabniški izkušnji ob prvi uporabi. Osredotočili smo se na vpliv začetne izkušnje na nadaljnjo uporabo sistema ter preučili, kako zaznane težave ob prvem stiku vplivajo na vedenje uporabnikov. Analizirali smo podatke o uporabi med leti 2017 in 2024, pri čemer smo zajeli starostno strukturo uporabnikov, trajanje izposoj, izbiro vrste kolesa in prostorsko razporeditev potovanj. Izvedli smo tudi terensko anketiranje, ki je osvetlilo najpogostejše težave ob prvi uporabi, med katerimi izstopajo tehnične napake ter zapleti med registracijo in prijavo v aplikaciji. V okviru analize smo obravnavali tudi opažen upad zanimanja za sistem v zadnjih letih. Ugotovili smo, da negativna prva izkušnja pogosto vodi v opustitev nadaljnje uporabe. Na podlagi rezultatov smo predlagali izboljšave, kot so doslednejše vzdrževanje koles, zlasti električnih, ter bolj nemoteno delovanje aplikacije ob prvem stiku z uporabnikom. Zaključno delo prispeva k boljšemu razumevanju vedenjskih vzorcev uporabnikov in podaja smernice za izboljšanje sistema GONM kot pomembnega elementa trajnostne mobilnosti.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, souporaba koles, uporabniška izkušnja, intervju, Novo mesto
Objavljeno v DKUM: 11.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (17,40 MB)

Opis: Koncept pametnega mesta postaja vedno bolj priljubljen pri reševanju najzahtevnejših urbanih problemov in spodbujanjem ekonomskega razvoja. Ker delujemo na področju tovornega prometa, smo se v raziskavi osredotočili zlasti na ključne rešitve za uspešno implementacijo v slovenskih pametnih mestih v povezavi s tovornim prometom. Pri raziskovanju smo se najprej lotili pregleda literature glede uspešnosti implementacije tovornega prometa v sistem pametnih mest v Sloveniji, nato smo poiskali primere v večjih evropskih mestih in si jih podrobneje pogledali. Te smo primerjali s slovenskimi ter ugotavljali, kako bi jih lahko uspešno implementirali na naših tleh in kaj vse bi potrebovali za implementacijo. Ključne rešitve vključujejo pametno logistiko, uporabo električnih in avtonomnih vozil ter optimizacijo prometnih tokov s pomočjo naprednih tehnologij in algoritmov. V Sloveniji se koncept pametnih mest šele začenja razvijati, vendar že obstajajo številni primeri, ki kažejo na potencial za uspešno implementacijo pametnih rešitev, zlasti v povezavi s tovorno logistiko. Mestne oblasti v Sloveniji, na primer Ljubljana in Maribor, so že začele uvajati nekatere pametne elemente, kot so pametni parkirni sistemi, digitalni prometni nadzor in razvoj infrastrukture za električna vozila. Vendar pa Slovenija zaostaja v primerjavi z večjimi evropskimi mesti, ki že uporabljajo napredne tehnologije za optimizacijo tovornega prometa.
Ključne besede: Pametna mesta, pametna mobilnost, trajnostna mesta, tovorni promet, logistika v pametnih mestih
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Promet predstavlja ključni del gospodarstva, velik del prometa pa zajema prav prihod v šolo in domov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dijaki Srednje prometne šole Maribor trenutno najpogosteje prihajajo v šolo, kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve, kakšno je njihovo dojemanje umestitve kolesarjev v promet in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni v šolo prihajati s kolesom. Analizirali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na izbiro avtomobila kot primarno modaliteto za prihod v šolo, in dejavnike, ki vplivajo na možnost menjave avtomobila za drugo modaliteto. V analizo je bilo vključenih 310 dijakov od prvega do četrtega letnika.
Ključne besede: dijaki, mobilnost, trajnost, prihod v šolo
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,08 MB)