SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Mobilni virtualni vodič : diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa
Žiga Berce, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: informatika, mobilne naprave, vodič, GPS, virtualni prikaz
Objavljeno: 13.10.2008; Ogledov: 1839; Prenosov: 0

5.
NIŽANJE KOMUNIKACIJSKIH PREGRAD S POMOČJO MOBILNIH SOCIALNIH OMREŽIJ
Igor Pernek, 2009, diplomsko delo

Opis: Porast števila socialnih omrežij nakazuje, da lahko tehnologija služi kot sredstvo za vzpodbujanje socialne interakcije. Ob množici spletnih socialnih omrežij so se v zadnjih letih začele pojavljati tudi mobilne različice, ki z vseprisotnostjo mobilnih naprav omogočajo fleksibilnejšo izrabo tehnologije za socializacijska opravila. V okviru te raziskave smo se posvetili nižanju komunikacijskih pregrad v okoljih, kjer je fizičen stik med subjekti še zmeraj prisoten. Razvili smo SocioNet, prototip mobilnega socialnega omrežja, ki omogoča iskanje optimalnih komunikacijskih partnerjev v urbanih središčih. V skladu z aktualnimi trendi mobilnih aplikacij, ki že v letu 2009 nakazujejo izenačenje mobilnih dostopov do interneta s stacionarnimi, do leta 2020 pa napovedujejo dominanco mobilnih dostopov do medmrežja, smo SocioNet razvili kot platformo, ki omogoča uporabo različnih načinov brezžične in IP komunikacije. Preučili smo obstoječa mobilna in stacionarna socialna omrežja, njihove zmogljivosti, monetizacijski potencial, arhitekture, uporabniške vmesnike in skrb za varnost ter zasebnost. Ob pregledu obstoječih socialnih omrežij smo ugotovili, da so različna socialna omrežja skozi zgodovino ponujala nabor podobnih zmogljivosti. Tako le-te niso predstavljale ključnega dejavnika uspeha, temveč zgolj dopolnitev k izredno pomembni časovni umestitvi. Friendster, ki velja za eno iz med največjih razočaranj na področju socialnih omrežij, je namreč ponujal zelo podoben nabor zmogljivosti kot dandanes izredno aktualen Facebook. Ob omrežjih, ki so uspela s pridom izrabiti ugodno časovno umestitev, je preboj uspel še nekaterim domensko usmerjenim omrežjem, med drugimi omrežju LinkedIn, ki omogoča vzdrževanje poslovnih kontaktov. Pomembna aspekta socialnih omrežij sta prav gotovo zasebnost in zaupanje v omrežje samo. Slednje je posebej pomembno v mobilnih socialnih omrežjih, kjer vseprisotnost mobilnih naprav omogoča pridobivanje različnih osebnih podatkov, ki lahko ob nepravilni uporabi predstavljajo vir najrazličnejših zlorab in kraj identitete. Analiza zasebnosti mobilnih socialnih omrežij je pokazala, da obstoječa mobilna omrežja slabo skrbijo za uporabnikov nadzor nad lastnimi osebnimi podatki, prav tako pa ponujajo skope povratne informacije o uporabi in obdelavi uporabnikovih osebnih podatkov. Skrb za zasebnost podatkov v mobilnih socialnih omrežjih je tesno povezana z arhitekturo omrežja. Dandanes se v mobilnih omrežjih najpogosteje uporabljata:  P2P arhitektura in  arhitektura oserednjega strežnika. Tako ena kot druga ponujata različne prednosti in slabosti. Medtem ko uporaba arhitekture osrednjega strežnika drastično niža stopnjo zaupanja v omrežje na eni strani (množica osebnih podatkov je namreč centralizirana na osrednjem strežniku) ter izboljšuje prepustnost in hitrost omrežja na drugi, so efekti P2P arhitekture skorajda diametralno nasprotni. Ob uporabi P2P arhitekture so osebni podatki porazdeljeni po odjemalcih uporabnikov, kar zmanjšuje tveganje njihove odtujitve in zlorabe, a dodatno obremenjuje omrežje, saj so za obdelavo in uporabo podatkov potrebne neprestane migracije podatkov po omrežju. Arhitekturo omrežja SocioNet smo zasnovali z mislijo o prednostih in slabostih omenjenih arhitektur. Odločili smo se za uporabo mešanice P2P arhitekture in arhitekture osrednjega strežnika. Osebni podatki uporabnikov se tako hranijo bodisi na uporabnikovi mobilni napravi, bodisi na osrednjem strežniku. Mesto hranjenja osebnih podatkov lahko, glede na kritičnost in željo po stopnji zasebnosti, določa uporabnik sam. Dodatno smo omrežje SocioNet obogatili še s sistemom pravil, ki omogočajo dinamično prestavljanje osebnih podatkov glede na pomembnost dobljenih rezultatov in uporabnikove preference zasebnosti. Pred zasnovo odjemalčevega uporabniškega vmesnika smo preučili smernice zasnove mobilnih uporabniških vmesnikov. V skladu s smernicami smo izvedli interno analizo željenih zmogljivosti ter preučili različne zaslonske mask
Ključne besede: mobilne naprave, mobilna socialna omrežja, nižanje komunikacijskih pregrad
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1081; Prenosov: 90
.pdf Polno besedilo (1013,97 KB)

6.
PRESKUS PRIMERNOSTI NFC V SISTEMU ZA REGISTRACIJO ČASA
David Sakelšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo preučili primernost tehnologije NFC (Near Field Communication) na primeru razvoja sistema za registracijo dela. Opisali smo glavne tehnološke značilnosti te tehnologije. Podana je primerjava z ostalimi brezžicnimi tehnologijami kot so Bluetooth, WiFi in 3G. V nalogi je razvita aplikacija MobileTime, ki uporablja NFC za registracijo dogodkov. Razvit je strežniški in odjemalski modul rešitve. Preskus je pokazal, da tehnologija ustreza poslovnim zahtevam, omejitev pa je majhno število mobilnih odjemalcev z vgrajenim vezjem NFC.
Ključne besede: Near Field Communication, Sistemi za registracijo časa, Mobilne naprave, Java, .NET Framework
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 1295; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (4,05 MB)

7.
BREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN
Mitja Gomboc, 2007, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj brezžičnega komunikacijskega okolja za Robosapien. Ta razvoj zajema analizo obstoječe strojne opreme in načrtovanje nove ter primerjavo in uporabo različnih brezžičnih tehnologij za prenos podatkov. Za uporabo brezžičnih komunikacijskih omrežij smo analizirali različne vgrajene sisteme, ki omogočajo uporabo brezžičnih tehnologij WLAN 802.11 in Bluetooth v1.1 ter omogočajo razvoj lastne programske opreme. Razvojno okolje nam nudi dostop do strojne opreme, tako lahko krmilimo elektromotorje in zaznavamo informacije od senzorjev ter ima možnosti za oddaljeno nadgradnjo programske opreme.
Ključne besede: elektronika, brezžične komunikacije, mobilne naprave, mikrokrmilniki, senzorji, vgrajeni sistemi
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1153; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (25,21 MB)

8.
RAZVOJ PRENOSLJIVIH APLIKACIJ ZA MOBILNE NAPRAVE V OKOLJU Qt
Miha Lesjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi okolje za razvoj prenosljivih aplikacij Qt. Nalogo pričnemo s predstavitvijo okolja, njegove arhitekture, priloženih orodij ter s preučitvijo posebnosti, ki jih uvaja. Nadalje naloga razišče procese, potrebne za načrtovanje mobilnih aplikacij ter analizira principe modernih uporabniških vmesnikov za le — te. V zadnjem delu naloge povežemo obe tematiki ter razvijemo aplikacijo »bralnik novic«, ki združuje bogato grafiko, animacije ter upravljanje preko kretenj.
Ključne besede: okolje Qt, Qt Creator, Qt Graphics View, razvoj mobilnih aplikacij, razvoj prenosljivih aplikacij, mobilni uporabniški vmesniki, Symbian, mobilne naprave, mobilni telefoni, kretnje
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 1731; Prenosov: 138
.pdf Polno besedilo (3,56 MB)

9.
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V MOTORISTIKI
Žiga Štandeker, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno trenutno stanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se uporabljajo v motociklizmu, ter kaj nam na tem področju prinaša prihodnost. Izdelali in predstavili smo aplikacijo za pametno mobilno napravo z operacijskim sistemom Windows Mobile, ki bo v veliko pomoč voznikom motornih koles. Aplikacija ima poudarek predvsem na varovanju samega motocikla, prav tako pa izvaja statistiko raznih parametrov kot sta hitrost in delovanje sil. Raziskali smo tudi možne nadgradnje aplikacije, da bi lahko pripomogla tudi k večji varnosti motorista.
Ključne besede: Motoristika, vseprisotni informacijski sistemi, pametne mobilne naprave, sledenje, GPS.
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 1241; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (2,42 MB)

10.
Pregled in tehnološka zasnova lokacijsko podprtih storitev na mobilnih napravah
Tomaž Nedeljko, 2011, diplomsko delo

Opis: Področje diplomskega dela so lokacijsko podprte storitve in mobilna okolja za razvoj z njimi povezanih rešitev. Prvi del se osredotoča na sámo področje lokacijsko podprtih storitev, znotraj katerega smo pregledali tehnološko zasnovo in umestitev v informacijsko komunikacijskem področju. V drugem delu smo predstavili mobilna okolja in ogrodja splošno in z vidika razvoja lokacijsko podprtih aplikacij. Omejili smo se na pregled sistemov Android in iOS ter razvoj spletnih mobilnih aplikacij. V tretjem delu smo izvedli študijo lastnega primera lokacijsko podprte rešitve, ki smo jo razvili v okviru diplomskega dela kot domorodno in spletno mobilno aplikacijo. S pomočjo empirične študije smo analizirali okolja z vidika uporabe pri razvoju. Rezultate smo predstavili praktično s pomočjo programskih metrik, ki smo jih zastavili po vzoru standarda ISO/IEC 9126-4, in teoretično s pomočjo ovrženih oz. sprejetih hipotez, ki smo jih zastavili na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: lokacijsko podprte storitve, geografski informacijski sistemi, mobilne naprave, mobilna razvojna okolja, Android, iOS, mobilne aplikacije, spletne aplikacije, metrike za kakovost v uporabi, študija primera, primerjalna analiza
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 1700; Prenosov: 217
.pdf Polno besedilo (10,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici