| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Seznanjenost prebivalcev z darovanjem organov
Karmen Kajzer, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti seznanjenost populacije z darovanjem organov. Cilj naloge je predstaviti transplantacijsko dejavnost, seznaniti se z indikacijami in kontraindikacijami o darovanju organov, ter ugotoviti splošno znanje o darovanju organov. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da se ljudje premalo odkrito pogovarjajo o darovanju organov in imajo slabo splošno znanje. Želimo si, da smo populaciji vsaj malo približali temo, da smo jim posredovali nekaj pomembnih informacij, kje lahko dobijo informacije ter o pomenu pogovora s svojci. Ni samo pomembno kako skrbeti za svoje zdravje pomembno je tudi razmišljanje o tem, kaj bo z organi tudi po smrti. Pomembna je tudi komunikacija, da se bo tisti, ki se bo odločal po naši smrti, odločil v skladu z našimi željami in prepričanjem.
Ključne besede: Ključne besede: koma, možganska smrt, vzdrževanje dajalca, mrtvi dajalec organov in tkiv, transplantacija.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1834; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (368,16 KB)

2.
SVETOST ALI KAKOVOST ŽIVLJENJA
Bernarda Kovačič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem tematiko svetosti ali kakovosti življenja razdelila v štiri poglavja. V prvem poglavju sem predstavila nekaj splošnih dejstev o pridobitvi in izgubi pravne sposobnosti, saj je le ta pomemben element predvsem iz vidika prava, ki se tako kot medicina ukvarja s pojmovanjem smrti, ki je moj osrednji vidik tematike. V drugem poglavju sem se podrobneje posvetila možganski smrti. Tukaj naj omenim pravilnik o medicinskih merilih, načinu in postopku ugotavljanja možganske smrti ter sestavi komisije za ugotavljanje možganske smrti, na temeljih katerega je opredeljena možganska smrt. Poudarila sem tudi teološko vrednotenje svetosti življenja, za katerega se zavzema katoliška cerkev. V tretjem poglavju sem na konkretnem primeru izvzetem iz nemške prakse želela prikazati, s kakšnimi težavami se srečuje medicina in vzporedno z njo pravo, ko gre za možgansko smrt noseče ženske. V različnih zakonodajah se takšnih primerov poslužujejo na različne načine, odvisno od tega, koliko pravic zakonodaja posamezne države daje še nerojenemu otroku. V zadnjem, četrtem poglavju pa sem se ukvarjala s problematiko umetne prekinitve nosečnosti, ki ima v razvitem delu sveta vedno večjo podporo tako s strani medicine, kot tudi prava. Države podeljujejo vedno večjo svobodo pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Tako tudi zakonodaja v Republiki Sloveniji daje noseči ženski večjo vrednost, kot pravicam še nerojenega otroka. Otrok je varovan po naši zakonodaji zgolj pogojno s stani matere in njene volje, ter posredno preko nezakonite prekinitve nosečnosti. Tudi tukaj sem vključila stališče cerkve in na koncu dodala še svoje mnenje glede svetosti in kakovosti življenja v primeru umetne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: pravna sposobnost, smrt, možganska smrt, možganska smrt noseče ženske, umetna prekinitev nosečnosti, pravice noseče ženske, pravice še nerojenega otroka, nezakonita prekinitev nosečnosti, svetost življenja, kakovost življenja
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2106; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (341,17 KB)

3.
Etičnost in darovanje organov
Manuela Claudia Vidrih, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali transplantacijsko dejavnost in glede na to, da nenehno in povsod primanjkuje dovolj človeških organov in tkiv za presajanje, smo z raziskavo ugotavljali tudi opredeljenost ljudi za posmrtno darovanje. Natančneje je opredeljen pojem etike, saj se pri transplantacijski dejavnosti porajajo številna etična vprašanja. Ob tem je predstavljeno še etično načelo avtonomije, ki daje posamezniku pravico, da sam odloča o sebi. Posebno poglavje je namenjeno tudi predstavitvi zakonske podlage za darovanje organov. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana - Interna klinika decembra 2010. Razdelili smo 100 anonimnih anketnih vprašalnikov, od tega 50 med zdravstvene delavce in 50 tistim, ki ne delajo kot zdravstveni delavci. Z vprašalnikom, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa, smo želeli ugotoviti, ali je pripravljenost za posmrtno darovanje med zdravstvenimi delavci večje kot med tistimi, ki niso zdravstveni delavci; kateri so glavni razlogi proti odločitvi za darovanje organov in ali vera vpliva pri odločitvi o posmrtnem darovanju organov. Rezultati so med drugim pokazali, da so zdravstveni delavci manj pripravljeni za darovanje organov, saj bi se za to odločilo 67 % zdravstvenih delavcev in 73 % anketirancev, ki niso zaposleni kot zdravstveni delavci. Izkazalo se je tudi, da informiranost le delno vpliva na darovanje organov; na odločitev o posmrtnem darovanju pa vpliva vera, in sicer so verni ljudje manj pripravljeni postati darovalci. Ne nazadnje pa je raziskava še pokazala, da večina meni, da je odločitev o morebitnem posmrtnem darovanju stvar vsakega posameznika.
Ključne besede: transplantacija, darovanje organov, etičnost, možganska smrt, avtonomija
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 2729; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

4.
DIAGNOSTIKA MOŽGANSKE SMRTI
Mila Todorović, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana vloga zdravstvene nege pri diagnosticiranju možganske smrti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti naloge medicinske sestre pri pacientu z diagnosticirano možgansko smrtjo ter predstaviti najpogostejše etične dileme, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri obravnavi možgansko mrtvega pacienta. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo strokovne literature smo v strukturni obliki prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo zakonodajo na področju ugotavljanja možganske smrti, opisali posamezne klinične teste in preiskave, s katerimi potrdimo možgansko smrt in izpostavili polemike glede dokončnosti možganske smrti. Izčrpno smo predstavili vlogo medicinske sestre pri samem procesu diagnosticiranja, opisali njene naloge pri oskrbi možgansko mrtvega pacienta in izpostavili najpomembnejše etične dileme, s katerimi se srečujejo pri obravnavi takšnega pacienta. Ugotovili smo, da je oskrba možgansko mrtvega pacienta eden največjih izzivov medicinskih sester, saj se borijo z osebnimi nasprotji razumevanja možganske smrti in so hkrati temeljna opora ter vir informacij pacientovi družini. Odnos z družino možgansko mrtvega pacienta in zadovoljevanje njihovih potreb zahteva visoko izobraženo medicinsko sestro s številnimi spretnostmi in bogatimi izkušnjami.
Ključne besede: Ključne besede: možganska smrt, travmatska možganska poškodba, diagnosticiranje možganske smrti, oskrba potencialnega donorja, etične dileme medicinskih sester
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1215; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
OZAVEŠČENOST IN NAKLONJENOST IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE GLEDE POSMRTNEGA DAROVANJA ORGANOV IN TKIV
Karmen Vuk, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Darovanje organov po smrti je ključni segment transplantacijske dejavnosti, brez katerega ni zdravljenja s presaditvijo. Za transplantacijsko dejavnost je pomemben vsak darovalec, saj lahko en mrtev darovalec reši življenja več bolnikov. Več bolnikov umre, preden je zanje pridobljen ustrezen organ za presaditev. Namen diplomskega dela je bil predstaviti transplantacijske pojme in postopke ter z raziskavo ugotoviti ozaveščenost in naklonjenost izvajalcev zdravstvene nege glede darovanja organov in tkiv po smrti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za raziskovalni instrument smo sestavili anketni vprašalnik, ki ga je prostovoljno izpolnilo 93 izvajalcev zdravstvene nege. Zbrane podatke smo obdelali in analizirali z računalniškima programoma Microsoft Office Word in Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da bi po svoji smrti organe in tkiva darovala le dobra polovica anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Izkazalo se je tudi, da se je večina anketiranih o postopkih dela pri možnem mrtvem darovalcu ali mrtvem darovalcu seznanila in učila kar sproti ob delu na svojem delovnem mestu. Dve tretjini anketiranih se je strinjalo, da premalo vedo o transplantacijski dejavnosti v Sloveniji in postopkih dela pri možnem mrtvem darovalcu oziroma mrtvem darovalcu. Sklep: Za uspešno in učinkovito izvajanje transplantacijske dejavnosti sta ozaveščenost in podpora strokovne javnosti zelo pomembni. Ugotovitev, da se večina anketiranih o transplantacijski dejavnosti in transplantacijskih postopkih pouči in priuči kar sproti ob delu ter da se jih dve tretjini strinja, da o tem vedo premalo in bi želeli izvedeti več, najbolj potrjuje potrebo po načrtnem organiziranju izobraževalnih seminarjev za že zaposlene in po vključitvi vsebin transplantacijske dejavnosti in transplantacijskih postopkov v izobraževalne programe za bodoče izvajalce zdravstvene nege.
Ključne besede: Transplantacijska dejavnost, izvajalec zdravstvene nege, darovanje organov, možganska smrt, mrtev darovalec.
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 951; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (847,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici