| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje izgube po možganski poškodbi
Ema Rojnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane.
Ključne besede: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (729,64 KB)

2.
VPLIV SPOMINSKEGA TRENINGA NA KRATKOTRAJNI IN DOLGOTRAJNI SPOMIN PRI POSAMEZNIKIH S PRIDOBLJENO MOŽGANSKO POŠKODBO
Tjaša Ogrizek, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen te študije je bil preveriti vpliv spominskega treninga N-back na kratko- in dolgotrajne spominske sposobnosti pri udeležencih s pridobljeno možgansko poškodbo. V ta namen sta se izoblikovali dve hipotezi, in sicer (H1) kratkotrajni spomin udeležencev se bo izboljšal ter (H2) dolgotrajni spomin udeležencev se ne bo spremenil. Udeleženci v študiji so bili trije posamezniki, stari 38, 31 ter 26 let, ki imajo pridobljeno možgansko poškodbo. Metodološki pripomočki, uporabljeni v študiji, so bili: testa spominskih sposobnosti Auditory-Verbal Learning Test oziroma AVLT (Lezak et al., 2012) in Shum Visual Learning Test oziroma SVLT (Shum, O'Gorman in Eadie, 1999) ter pet podtestov testne baterije Repeatable Battery for the Assessment of Neuropsychological Status oziroma RBANS (Randolph, 2012). Postopek zbiranja podatkov je najprej zajemal prvotno testiranje, nato dvomesečni spominski trening s pomočjo spominskega treninga N-Back, za tem pa še zaključno testiranje spominskih sposobnosti s prej naštetimi pripomočki. Rezultati testiranj niso pokazali izboljšanj v sposobnostih kratko- in dolgotrajnega spomina. Tako hipoteze 1 ni bilo mogoče potrditi, medtem ko je bila hipoteza 2 potrjena. Kljub temu se je med spominskim treningom pričel nakazovati pozitiven trend kompetentnosti pri dveh udeležencih, kar morda kaže na ustreznost spominskega treninga za dva udeleženca, vendar bi za prikaz izboljšav tudi v testiranjih trening moral biti dolgotrajnejši.
Ključne besede: kratkotrajni spomin, dolgotrajni spomin, pridobljena možganska poškodba, N-Back, spominski trening
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1397; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (965,95 KB)

3.
DIAGNOSTIKA MOŽGANSKE SMRTI
Mila Todorović, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana vloga zdravstvene nege pri diagnosticiranju možganske smrti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti naloge medicinske sestre pri pacientu z diagnosticirano možgansko smrtjo ter predstaviti najpogostejše etične dileme, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri obravnavi možgansko mrtvega pacienta. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo strokovne literature smo v strukturni obliki prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo zakonodajo na področju ugotavljanja možganske smrti, opisali posamezne klinične teste in preiskave, s katerimi potrdimo možgansko smrt in izpostavili polemike glede dokončnosti možganske smrti. Izčrpno smo predstavili vlogo medicinske sestre pri samem procesu diagnosticiranja, opisali njene naloge pri oskrbi možgansko mrtvega pacienta in izpostavili najpomembnejše etične dileme, s katerimi se srečujejo pri obravnavi takšnega pacienta. Ugotovili smo, da je oskrba možgansko mrtvega pacienta eden največjih izzivov medicinskih sester, saj se borijo z osebnimi nasprotji razumevanja možganske smrti in so hkrati temeljna opora ter vir informacij pacientovi družini. Odnos z družino možgansko mrtvega pacienta in zadovoljevanje njihovih potreb zahteva visoko izobraženo medicinsko sestro s številnimi spretnostmi in bogatimi izkušnjami.
Ključne besede: Ključne besede: možganska smrt, travmatska možganska poškodba, diagnosticiranje možganske smrti, oskrba potencialnega donorja, etične dileme medicinskih sester
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1777; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici