| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Mobilnost in kakovost obravnave pacienta po možganski kapi v domu starejših
Marcela Zabret, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena vzgoja in svetovanje starostniku o gibanju je pomembna naloga medicinske sestre v domskem varstvu. V diplomskem delu smo predstavili mobilnost pacientov po možganski kapi v domu starejših. Opisana je zdrava starost, aktivno staranje, obdobja preventive staranja, koristnost gibanja in primerna telesna dejavnost v starosti. Opisani so dejavniki tveganja starostnikov za samostojno gibanje, izpostavljena je možganska kap, njene posledice, zapleti in kakovost življenja po njej. Predstavljena je vloga medicinske sestre v obravnavi mobilnosti pacienta v procesu zdravstvene nege in vloga medicinske sestre po možganski kapi v procesu zdravstvene nege.
Ključne besede: starostnik, možganska kap, mobilnost, kakovost obravnave, institucionalno varstvo
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 3388; Prenosov: 881 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (665,13 KB)

4.
Seznanjenost prebivalcev z darovanjem organov
Karmen Kajzer, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti seznanjenost populacije z darovanjem organov. Cilj naloge je predstaviti transplantacijsko dejavnost, seznaniti se z indikacijami in kontraindikacijami o darovanju organov, ter ugotoviti splošno znanje o darovanju organov. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da se ljudje premalo odkrito pogovarjajo o darovanju organov in imajo slabo splošno znanje. Želimo si, da smo populaciji vsaj malo približali temo, da smo jim posredovali nekaj pomembnih informacij, kje lahko dobijo informacije ter o pomenu pogovora s svojci. Ni samo pomembno kako skrbeti za svoje zdravje pomembno je tudi razmišljanje o tem, kaj bo z organi tudi po smrti. Pomembna je tudi komunikacija, da se bo tisti, ki se bo odločal po naši smrti, odločil v skladu z našimi željami in prepričanjem.
Ključne besede: Ključne besede: koma, možganska smrt, vzdrževanje dajalca, mrtvi dajalec organov in tkiv, transplantacija.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1809; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (368,16 KB)

5.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 3377; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (966,49 KB)

6.
SVETOST ALI KAKOVOST ŽIVLJENJA
Bernarda Kovačič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem tematiko svetosti ali kakovosti življenja razdelila v štiri poglavja. V prvem poglavju sem predstavila nekaj splošnih dejstev o pridobitvi in izgubi pravne sposobnosti, saj je le ta pomemben element predvsem iz vidika prava, ki se tako kot medicina ukvarja s pojmovanjem smrti, ki je moj osrednji vidik tematike. V drugem poglavju sem se podrobneje posvetila možganski smrti. Tukaj naj omenim pravilnik o medicinskih merilih, načinu in postopku ugotavljanja možganske smrti ter sestavi komisije za ugotavljanje možganske smrti, na temeljih katerega je opredeljena možganska smrt. Poudarila sem tudi teološko vrednotenje svetosti življenja, za katerega se zavzema katoliška cerkev. V tretjem poglavju sem na konkretnem primeru izvzetem iz nemške prakse želela prikazati, s kakšnimi težavami se srečuje medicina in vzporedno z njo pravo, ko gre za možgansko smrt noseče ženske. V različnih zakonodajah se takšnih primerov poslužujejo na različne načine, odvisno od tega, koliko pravic zakonodaja posamezne države daje še nerojenemu otroku. V zadnjem, četrtem poglavju pa sem se ukvarjala s problematiko umetne prekinitve nosečnosti, ki ima v razvitem delu sveta vedno večjo podporo tako s strani medicine, kot tudi prava. Države podeljujejo vedno večjo svobodo pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Tako tudi zakonodaja v Republiki Sloveniji daje noseči ženski večjo vrednost, kot pravicam še nerojenega otroka. Otrok je varovan po naši zakonodaji zgolj pogojno s stani matere in njene volje, ter posredno preko nezakonite prekinitve nosečnosti. Tudi tukaj sem vključila stališče cerkve in na koncu dodala še svoje mnenje glede svetosti in kakovosti življenja v primeru umetne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: pravna sposobnost, smrt, možganska smrt, možganska smrt noseče ženske, umetna prekinitev nosečnosti, pravice noseče ženske, pravice še nerojenega otroka, nezakonita prekinitev nosečnosti, svetost življenja, kakovost življenja
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2075; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (341,17 KB)

7.
Etičnost in darovanje organov
Manuela Claudia Vidrih, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali transplantacijsko dejavnost in glede na to, da nenehno in povsod primanjkuje dovolj človeških organov in tkiv za presajanje, smo z raziskavo ugotavljali tudi opredeljenost ljudi za posmrtno darovanje. Natančneje je opredeljen pojem etike, saj se pri transplantacijski dejavnosti porajajo številna etična vprašanja. Ob tem je predstavljeno še etično načelo avtonomije, ki daje posamezniku pravico, da sam odloča o sebi. Posebno poglavje je namenjeno tudi predstavitvi zakonske podlage za darovanje organov. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana - Interna klinika decembra 2010. Razdelili smo 100 anonimnih anketnih vprašalnikov, od tega 50 med zdravstvene delavce in 50 tistim, ki ne delajo kot zdravstveni delavci. Z vprašalnikom, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa, smo želeli ugotoviti, ali je pripravljenost za posmrtno darovanje med zdravstvenimi delavci večje kot med tistimi, ki niso zdravstveni delavci; kateri so glavni razlogi proti odločitvi za darovanje organov in ali vera vpliva pri odločitvi o posmrtnem darovanju organov. Rezultati so med drugim pokazali, da so zdravstveni delavci manj pripravljeni za darovanje organov, saj bi se za to odločilo 67 % zdravstvenih delavcev in 73 % anketirancev, ki niso zaposleni kot zdravstveni delavci. Izkazalo se je tudi, da informiranost le delno vpliva na darovanje organov; na odločitev o posmrtnem darovanju pa vpliva vera, in sicer so verni ljudje manj pripravljeni postati darovalci. Ne nazadnje pa je raziskava še pokazala, da večina meni, da je odločitev o morebitnem posmrtnem darovanju stvar vsakega posameznika.
Ključne besede: transplantacija, darovanje organov, etičnost, možganska smrt, avtonomija
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 2662; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

8.
MODEL EDUKACIJE SVOJCEV ZA OHRANJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA BOLNIKA PO MOŽGANSKI KAPI
Helena Jelen Zorenč, 2012, diplomsko delo

Opis: Možganska kap je ena najpogostejših kroničnih bolezni današnjega časa in velikokrat pušča trajne posledice, zaradi katerih so zmanjšane motorične, kognitivne, govorne in socialne zmožnosti obolelega. Rehabilitacija in vključevanje bolnika v socialno in družbeno okolje je dolgotrajno in zahteva veliko truda ter potrpljenja tako bolnika, kot tudi njegovih bližnjih. Po končani hospitalizaciji se ob vrnitvi domov poraja veliko problemov, ki bi jih lahko rešili z nasvetom ali pogovorom. Na osnovi opravljenih raziskav smo oblikovali interaktivno spletno komunikacijsko okolje, ki uporabnika seznanja z najpogostejšimi problemi bolnika po možganski kapi, nakazuje rešitve zanje in omogoča izmenjavo mnenj. Spletni portal predstavlja sodoben način edukacije s pomočjo elektronskega medija. Spletna stran je v pomoč bolnikom in svojcem pri premagovanju ovir v domačem okolju in povezuje ljudi, ki imajo podobne probleme. Spletni portal je dostopen vsakomur in ob vsakem času in je odprt za nadgradnjo. Z uporabo sodobnih informacijskih orodij je omogočen nadaljnji razvoj in rast ter vzdrževanje spletnega portala, ki zagotavlja komunikacijo med vzdrževalci in uporabniki preko odprtega foruma. Z apliciranjem spiralnega modela v interaktivno e-komunikacijo, namenjeno izobraževanju svojcev bolnikov po možganski kapi, bomo zagotovili kvaliteten, prilagodljiv, rastoč in uporabniku prijazen vmesnik, ki bo olajšal delo in trud tako medicinskemu osebju, kot tudi bolnikom in svojcem.
Ključne besede: informacijska tehnologija, e-izobraževanje, možganska kap, rehabilitacija bolnikov, zdravstvena vzgoja, spiralni model
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1862; Prenosov: 568
.pdf Celotno besedilo (8,34 MB)

9.
Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
Doris Verbančič, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnjem času zaradi stresnega načina življenja, hitre prehrane, škodljivih navad itd. vse več ljudi oboleva za možgansko-žilnimi boleznimi med katere spada možganska kap in je celo na drugem mestu po številu smrtnosti po svetu. Ljudje kljub pogostosti bolezni in zavedanju škodljivosti dejavnikov tveganja, velikokrat ne naredijo ničesar za svoje zdravje in ravno preventiva je tista, ki je najpomembnejša in izboljša oziroma ohranja človekovo zdravje, s tem se pa zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi. Zelo pomembno vlogo v procesu ozaveščanja ima medicinska sestra hkrati pa je nepogrešljiv člen pri obravnavi pacienta po možganski kapi ter pri spodbujanju svojcev k vključevanju v pacientovo rehabilitacijo. Metodologija raziskovanja: Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj, od tega 4 vprašanja odprtega tipa, 4 polodprtega in 16 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, koliko so anketirani seznanjeni z dejavniki tveganja, znaki in koliko naredijo sami za preventivo. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da anketirani ne bi prepoznali znakov možganske kapi saj jih 14 do 16 odstotkov ne bi prepoznalo niti dva znaka možganske kapi. Razvidno je tudi, da anketirani zelo dobro skrbijo za preventivo pred možgansko kapjo saj je večina redno telesno aktivnih prav tako se velika večina zdravo prehranjuje. Sklep: Boljša ozaveščenost in poučenost ljudi o dejavnikih tveganja in o preventivnih ukrepih pred možgansko kapjo bi najverjetneje bistveno spremenila statistiko števila obolelih, prav zaradi tega bi morale zdravstvene organizacije posvetiti veliko več pozornosti preprečevanju možganske kapi, kar pomeni, da bi preventivno delovale pred nastankom srčnih, možganskih in žilnih obolenj.
Ključne besede: Možgani, možganska kap, dejavniki tveganja, preventiva, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2944; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO MOŽGANSKI KAPI
Mihaela Haberman, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: V teoretičnem delu je predstavljena anatomija centralnega živčnega sistema, opis možganske kapi, vrste možganske kapi in rizični dejavniki za nastanek možganske kapi. V nadaljevanju je izpostavljen pomen sodelovanja in vključevanja celotnega zdravstvenega tima v zgodnji obravnavi bolnika po možganski kapi, negovalni problemi po možganski kapi in najpogostejše negovalne diagnoze po možganski kapi. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna (opisna) metoda dela. Kot raziskovalni inštrument se je uporabil anketni vprašalnik. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med 50 naključno izbranimi izvajalci zdravstvene nege na Oddelku za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci predvsem izpostavili pri bolniku po možganski kapi negovalne diagnoze, kot so motnje komunikacije, nevarnost aspiracije, telesno prizadetost, nezmožnost samonege, inkontinenco urina in nevarnost zaprtja. Iz raziskave je razvidno, da se izvajalci zdravstvene nege zavedajo, da posvečajo bolnikom po možganski kapi premalo časa. Sklep: V zdravstveni negi bolnika po možganski kapi je velikega pomena vključevanje svojcev za vzpodbujanje in pomoč pri rehabilitaciji, a žal ugotavljamo, da je tega premalo zaradi pomanjkanja časa in prezaposlenosti izvajalcev zdravstvene nege.
Ključne besede: zdravstvena nega, možganska kap, medicinska sestra, centralni živčni sistem, procesna metoda dela, negovala diagnoza.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 4577; Prenosov: 1089
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici