| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi možgansko mrtvega darovalca
Aleksandra Letonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganska smrt je definirana kot odsotnost funkcije možganov in možganskega debla. Postopek dokazovanja diagnoze možganske smrti se lahko prične pri osebi, ki ima klinične znake apnoične neodzivne kome, to je stanje globoke nezavesti, ob kateri se ne kažejo spontani dihalni gibi, oseba je brez refleksov možganskega debla. Namen zaključnega dela je raziskati doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi darovalca organov in tkiv Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabljena je bila metoda pregleda, analize in sinteze podatkov. Tujo literaturo smo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, Science Direct, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature). Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku, ki smo jih vnesli v posamezno bazo podatkov z uporabo Boolovih operatorjev AND in OR. Duplikate najdene literature smo odstranili s pomočjo programa Mendeley. Rezultati: V raziskavo smo vključili šest člankov, ki se nanašajo na pregledano temo. Proces darovanja organov in nega darovalca organov je težaven in stresen za medicinske sestre in se ob tem porajajo različni občutki in čustva. Medicinske sestre izpostavljajo psihološke učinke soočanja s situacijo, težko in stresno oskrbo darovalca. Študije kažejo, da je vsakodnevno delo medicinskih sester v intenzivni negi, ki skrbijo za darovalce organov in njihove družine, prežeto z ovirami, ki posegajo v postopek darovanja. Razprava in sklep: Izkušnje medicinskih sester so ključnega pomena za ustvarjanje novih znanj, priporočljivo je govoriti o čustvih in občutkih medicinskih sester, zaradi njihove tolažbe in s tem pomoči sodelavcem. Strokovna usposobljenost medicinskih sester je z deljenjem izkušenj močnejša in možnost razvoja višja.
Ključne besede: možganska smrt, darovalec, izkušnje, intenzivna enota.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (469,13 KB)

2.
Doživljanje svojcev pri odločitvi o darovanju organov možgansko mrtvega družinskega člana
Ana Sevšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Soočanje z možgansko smrtjo pacienta predstavlja velik izziv za svojce, predvsem kadar pacient v času svojega življenja ni pisno izrazil želje o darovanju svojih organov. Tako se ob odločitvi in doživljanju procesa darovanja organov in transplantacije svojci soočajo z različnimi dvomi, saj transplantacija organov pokojnika vključuje velik spekter moralnih in etičnih vprašanj. Namen zaključnega dela je raziskati in opisati doživljanje svojcev pri odločitvi o darovanju organov možgansko mrtvega družinskega člana. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, MEDLINE in SCOPUS. S pomočjo izključitvenih in vključitvenih dejavnikov smo omejili število člankov. Potek pridobivanja literature smo ponazorili v diagramu PRISMA. S pregledom strokovne in znanstvene literature smo v analizo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovili smo, da svojci ob odločitvi za darovanje organov možgansko mrtvega družinskega člana doživljajo stres, soočajo se z žalostjo, doživljajo šok zaradi nenadne smrti, pojavi se strah, porajajo se jim dvomi in velikokrat pride tudi do konflikta med svojci. Razprava in sklep: Svojci se lažje odločijo za darovanje organov svojca, kadar pokojnik tekom življenja izrazi željo za darovanje organov. Svojcem bi bilo lažje, da bi v času odločanja imeli podporo s strani celotne družine in zdravstvenih delavcev ter bi jim bila na voljo tudi psihološka pomoč, na katero družina lahko obrnila v stiski in dvomih. Za odločitev o darovanju organov bi bilo potrebno več informacij in izobraževanj celotnega prebivalstva, saj je to v svetu še vedno tabu tema.
Ključne besede: občutki svojcev, donorstvo, možganska smrt, svojec, transplantacija
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (600,68 KB)

3.
Doživljanje izgube po možganski poškodbi
Ema Rojnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane.
Ključne besede: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (729,64 KB)

4.
Pomen projekta TeleKap pri rekanalizacijskem zdravljenju možganske kapi v regionalni bolnišnici
Kristjan Lorenčič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Pri akutnem zdravljenju možganske kapi je pomemben čas, saj so ozka terapevtska okna za intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo odvisna od hitrega in specializiranega zdravljenja. Za podeželske bolnike je razdalja in čas potovanja do najbližjega centra za možganske kapi ključnega pomena za časovno občutljivo zdravljenje kapi. S prihodom telekomunikacijske tehnologije je mogoče zagotoviti možnost zdravstvenega varstva geografsko izoliranih regij. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila retrospektivna raziskava, v kateri smo primerjali število bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo in uporabo intravenozne terapije v prvih petih zaporednih letih delovanja slovenske mreže TeleKap z obdobjem pred uvedbo mreže TeleKap. Rezultati: Analizirali in primerjali smo podatke bolnikov, zdravljenih v mreži TeleKap od začetka delovanja (15. 9. 2014) do 31. decembra 2019, in podatke, pridobljene pred samo uvedbo mreže TeleKap. V analizi podatkov smo ugotovili, da je bilo leta 2019 obravnavanih bolnikov z ishemično možgansko kapjo 2 krat več kot leta 2012 in 2013. Čas bolnišnične obravnave bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo se je v regionalni bolnišnici vse do leta 2018 povečeval, leta 2019 pa je začel padati, vendar je glede na ciljne čase še vedno predolg. Diskusija in zaključek: Telemedicina je dobro razvita tehnologija in omogoča bolnišnicam, ki nimajo dovolj sredstev, da dobijo dostop do mnenja strokovnjakov za možganske kapi, da bi izboljšali pravočasnost in kakovost oskrbe zaradi možganske kapi.
Ključne besede: ishemična možganska kap, TeleKap, telemedicina, mehanična trombektomija, endovaskularizacija
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (851,74 KB)

6.
7.
Kakovost življenja pacienta s Parkinsonovo boleznijo po globoki možganski stimulaciji
Nadja Irgolič, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo opisali Parkinsonovo bolezen in zdravljenje le-te. Predstavili smo pozitivne kot negativne učinke posega in opisali zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Vse skupaj smo povezali s kakovostjo pacientovega življenja in opredelili, na katerih področjih se pojavljajo bistvene spremembe.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, globoka možganska stimulacija, kakovost življenja, medicinska sestra, pacient
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 303; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Povezava komenzalne mikrobiomske RNA z razvojem nevrodegenerativnih bolezni
Stefanie Tivadar, 2019, magistrsko delo

Opis: Raziskave poročajo o pomembni povezavi med možgani in črevesjem ter o njuni povezanosti z nevrodegenerativnimi obolenji. Delovanje obeh je obojestransko in nenormalnosti na enem področju lahko privedejo do nevrodegenerativnih obolenj. K vzajemnemu sodelovanju prištevamo centralni živčni sistem, enterični živčni sistem, HPA os, vagus živec, mikrobioto, mikrobiomsko RNA in imunski sistem. Iz številnih raziskav lahko razberemo, da ima nenormalno delujoče črevesje s slabo mikrobioto, pomemben vpliv na nastanek plakov in posledično na razvoj nevrodegenerativnih obolenj. Za potencialno razumevanje celotnega delovanja se osredotočimo na komenzalne bakterije in komenzalno mikrobiomsko RNA, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju metabolitov ter vplivajo na možgansko delovanje. Naloga zajame vrste RNA bakterij in ljudi. Po novih raziskavah lahko RNA gostitelja vstopi v bakterijo, kjer vpliva na uravnavanje bakterijskih transkriptov. Bakterijska RNA se lahko izloči prek veziklov in regulira črevesno homeostazo ter posledično vpliva na razvoj obolenj. Z mikroorganizmi vnešene RNA vplivajo tudi na metabolizem gostiteljevih RNA. Opisane so vrste nekodirajoče RNA in izpostavljena je circRNA kot potencialni biomarker. Nenormalno povečanje circRNA v črevesju, zaradi vnetij ali presežka bakterij, lahko vodi do obolenj. CircRNA lahko delujejo kot sporočilne molekule med celicami in imajo prenašalno vlogo, tako, da prenesejo informacije do sinaps. Zato lahko služijo kot pomemben del informacij, ki ima lahko terapevtske lastnosti za zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj. CircRNA lahko služi kot potencialni diagnostični biomarker za številne bolezni. Za razumevanje celotne povezave mikrobiota – črevesje − možgani so potrebne še nadaljnje raziskave, saj so določene oblike mikrobiomske RNA šele v raziskovanju.
Ključne besede: možgani, črevesje, mikrobiota, črevesno-možganska os, cirkularna RNA, centralni živčni sistem, mikrobiomska RNA.
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 548; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (7,65 MB)

9.
Kakovost življenja pacienta z globoko možgansko stimulacijo
Sabina Žele, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Opisali smo globoko možgansko stimulacijo, kdaj in za kaj se uporablja. Pozanimali smo se tudi kako je z globoko možgansko stimulacijo v Sloveniji ter preučili zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri pacientu z globoko možgansko stimulacijo in kakovost življenja. Metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo uporabili vso razpoložljivo literaturo. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. S pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon smo sestavili vprašalnik za intervju na podlagi katerega smo postavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta z diagnosticirano distonijo, ki ima globoko možgansko stimulacijo. Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pri pacientu izginila bolečina ampak so se pojavili drugi, novi simptomi. Postavili smo več negovalnih diagnoz. Uporaba programatorja pacientu ne dela težav. Globoka možganska stimulacija pri ustrezni izbiri pacienta vpliva dobro na kakovost življenja. Sklep: Življenje po globoki možganski stimulaciji se spremeni in v večini primerov pozitivno vpliva na kakovost življenja. Ključno vlogo ima medicinska sestra pri poučevanju pacientov in svojcev.
Ključne besede: globoka možganska stimulacija, programator, nevrostimulator, negovalne diagnoze, Marjory Gordon, medicinska sestra.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 1346; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (463,34 KB)

10.
Dinamika cerebralne oksigenacije pri hiperventilaciji in hipoventilaciji
Eva Rotman, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možgani za svoje delovanje potrebujejo stalen dotok krvi. V določenih kliničnih situacijah pa je potrebno zmanjšati pretok krvi, ob tem je nujno spremljanje količin kisika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se lahko s tehniko bližnje infrardeče spektroskopije zazna spremembe kisika v možganih pri kratkotrajni hiperventilaciji in hipoventilaciji. Metode: V teoretičnem delu smo pridobili podatke z deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa smo uporabili kvantitativno metodo z namenskim vzorcem. Regionalno nasičenost kisika v možganih smo izmerili s spektroskopijo v bližnjem infrardečem polju. Med preizkusom hiperventilacije in hipoventilacije smo spremljali vrednosti dihanja, pulza, PETCO2 in SpO2. Rezultati: V času hiperventilacije so se vrednosti rSO2 znižale za 2 % v primerjavi z začetnimi vrednostmi. Padanje se je nadaljevalo v času počitka 1, kljub temu, da se je PETCO2 zviševal. V času hipoventilacije počitka 3 smo opazili ponovno zviševanje rSO2 parametra. Diskusija in zaključek: S testom hiperventilacije in hipoventilacije smo prikazali vpliv PETCO2 na spreminjanje rSO2. Glavni mehanizem, ki je odgovoren za zmanjšanje rSO2 pri hiperventilaciji, je hipokapnija.
Ključne besede: Možganska prekrvavitev, avtoregulacija, hipokapnija, vazokonstrikcija, spektroskopija v bližnjem infrardečem polju.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 706; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici