1. Uporaba ocenjevalnih lestvic za nevrološko oceno bolnika z ishemično možgansko kapjo v predbolnišničnem okoljuRebeka Pečnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Možganska kap je globalni zdravstveni problem, ki je vodilni vzrok invalidnosti in drugi najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Zgodnje prepoznavanje simptomov je ključno za zmanjšanje tveganja trajnih poškodb. Uporaba predbolnišničnih presejalnih orodij lahko pomaga pri hitrejši obravnavi in oskrbi. Zgodnja prepoznava in zdravljenje možganske kapi bistveno izboljša izid in rehabilitacijo bolnikov. Pomembna je ozaveščenost javnosti in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja za prepoznavanje simptomov, kar omogoča hitrejšo oskrbo in zmanjšuje tveganje za trajne posledice.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze ter metodo kompilacije. Iskanje je potekalo v različnih podatkovnih bazah. Končni izbor člankov smo ocenili z orodjem Joanna Briggs Institutes.
Rezultati: Skupno smo pridobili 406 zadetkov. Po odstranitvi duplikatov ter pregledu naslovov in povzetkov smo izbrali 12 člankov za končno analizo. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili PRISMA-diagram. Končni nabor člankov smo razvrstili po hierarhiji dokazov ter jih kritično ocenili.
Razprava in zaključek: Raziskave o prepoznavanju možganske kapi v predbolnišničnem okolju so pokazale kompleksnost tega področja. Za to se uporabljajo različne lestvice, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Pomembno je izobraževanje izvajalcev za učinkovito uporabo teh orodij.
Ključne besede: možganska kap, lestvice za nevrološko oceno bolnika, predbolnišnično okolje
Objavljeno v DKUM: 06.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Zdravljenje depresije z metodami stimulacije možganovBesarta Djinaj, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak.
Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja.
Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov.
Ključne besede: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska
stimulacija.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 62
Celotno besedilo (967,50 KB) |
3. Uspešnost urgentnih reševalnih prevozov pacientov po možganski kapiJan Race, 2024, magistrsko delo Opis: Možganska kap je eden vodilnih vzrokov smrti in invalidnosti po svetu. Pri oskrbi pacienta z možgansko kapjo je zelo pomemben čas, saj je od tega odvisno, ali bo pacient prejel ustrezno terapijo. Namen zaključnega dela je bil s pregledom literature v različnih podatkovnih bazah ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na uspešnost urgentnega reševalnega prevoza pacientov po možganski kapi.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura glede na vključitvene in izključitvene kriterije v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE/CINAHL Ultimate, ScienceDirect in Sage. Iskanje je prikazano s pomočjo diagrama PRISMA. Raziskave, vključene v končno analizo, smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele, kritično ocenili s pomočjo ocenjevalnega orodja JBI, jih razvrstili v raven hierarhije in izvedli vsebinsko analizo.
Rezultati: Od 95 identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Raziskave smo razvrstili v ravni hierarhije dokazov, in sicer: dve raziskavi sta v ravni 7, ena raziskava v ravni 6 in štiri raziskave v ravni 5. Identificirali smo šest podkategorij, ki so v povezavi z dejavniki, ki vplivajo na uspešnost urgentnega reševalnega prevoza pacientov po možganski kapi, in sicer: sprejemna bolnišnica, učenje, oskrba možganske kapi na terenu, transportni čas, tip transporta in pogoji vožnje.
Razprava in zaključek: Možganska kap je časovno odvisna bolezen in njena pojavnost na svetu narašča. Zato je pomembno, da prepoznamo in zmanjšamo dejavnike, ki vplivajo na uspešnost urgentnega reševalnega prevoza pacientov po možganski kapi. Na ta način bomo bistveno zmanjšali čas od nastanka simptomatike možganske kapi do prejetja ustrezne terapije ter tako pripomogli do boljšega kliničnega izida pacienta.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki, uspešnost urgentnih reševalnih prevozov
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 67
Celotno besedilo (675,90 KB) |
4. Vpliv možganske krvavitve pri nedonošenčkih na kognitivni razvoj v poznejših starostnih obdobjihNina Malek, 2024, diplomsko delo Opis: Prezgodnji porod je najpomembnejša determinanta neželenih izidov v smislu preživetja, kakovosti življenja, psihosocialnega in čustvenega vpliva na družino. Nedonošenčki so novorojenčki, rojeni pred 37. tednom gestacijske starosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako možganska krvavitev pri nedonošenčkih vpliva na kognitivni razvoj.V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v naslednjih tujih podatkovnih bazah: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library in Science Direct. Dodatno smo uporabili še bazo Google Učenjak. Vse članke, ki so ustrezali našim omejitvam, smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele.V končno analizo smo vključili 9 raziskav. Ugotovili smo, da imajo otroci, ki so ob rojstvu utrpeli intrakranialne krvavitve, težave v razvoju, ki so vidne v času razvoja. Vse izmed vključenih raziskav so pokazale, da ima možganska krvavitev nedonošenčka negativen vpliv na kognitivni razvoj. Le-ta je odvisen od velikosti in stopnje krvavitve.Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je področje sicer raziskano, vendar manjkajo raziskave, ki bi posebej opredeljevale različne kognitivne težave, nastale kot posledica možganske krvavitve.
Ključne besede: prezgodnji porod, nedonošenčki, možganska krvavitev, kognitivni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,74 MB) |
5. |
6. Vpliv terapije s pomočjo živali pri osebah s pridobljeno možgansko poškodboSara Pozderec, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Terapija s pomočjo živali je oblika terapije, ki jo izvajamo samostojno ali v okviru drugih terapij, npr. psihoterapije ali delovne terapije. Pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo jo lahko vključujemo tudi v sklopu nevrorehabilitacije, vključimo pa lahko različne živali. V zaključnem delu želimo s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, kakšen vpliv ima terapija z živalmi pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo.
Metode: Uporabili smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne literature ter metodo kompilacije. Iskanje literature je potekalo po podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Web of Science, Cochrane Library, Taylor & Francis ter Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v obliki diagrama po priporočilih PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo vključenih raziskav.
Rezultati: Ugotovili smo, da terapija s pomočjo živali pozitivno vpliva na osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Poveča jim motivacijo za rehabilitacijo, izboljša komunikacijo in razpoloženje. Hipoterapija izboljša tudi hitrost hoje in ravnotežje ter pljučno funkcijo.
Razprava in zaključek: Terapija s pomočjo živali pomembno vpliva na izid zdravljenja, saj pri pacientih poveča motivacijo za zdravljenje in rehabilitacijo, med samo terapijo pa jim izboljša razpoloženje ter spodbuja pozitivne občutke. Smiselno bi bilo raziskovati vplive terapije z živalmi tudi na drugih področjih zdravstvene nege in le to vključiti kot del holistične obravnave pacienta.
Ključne besede: terapija s pomočjo živali, pridobljena možganska poškodba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 902; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,54 MB) |
7. Vpliv zniževanja povišanega krvnega tlaka na pojav možganske kapiUrban Grobelšek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska kap je ena najpogostejših bolezni možganov, ki je v Sloveniji in po svetu eden glavnih vzrokov za smrt oziroma invalidnost. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja je hipertenzija, ki se jo da nadzorovati oziroma zdraviti z večimi skupinami zdravil. Namen zaključnega dela je pregledati literaturo o povezavi med možgansko kapjo in zniževanjem povišanega krvnega tlaka.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled, analizo in sintezo znanstvene literature s področja povezave med možgansko kapjo in zniževanjem povišanega krvnega tlaka. Literaturo smo iskali na podlagi našega raziskovalnega vprašanja, upoštevali smo smernice PRISMA, rezultate pa smo kritično ocenili z ocenjevalni orodjem Joanna Brihggs Institutes (JBI).
Rezultati: V rezultate smo vključili 7 raziskav. V raziskavah so pokazale, da zniževanje povišanega krvnega tlaka pomembno pomaga pri preprečevanju možganske kapi. Pomembna je preventiva, v primeru možganske kapi je uravnavanje krvnega tlaka pomembno za zmanjšanje možnosti za ponovno kap. Zniževanje krvnega tlaka v akutni fazi možganske kapi lahko pripomore k manjšim posledicam kapi.
Razprava in sklep: Področje možganske kapi je zelo široko, veliko je še neraziskanega. V naši raziskavi smo se posvečali povezami oziroma pomenu zniževanja krvnega tlaka za možgansko kap. Tudi to področje potrebuje še veliko raziskav, saj so dosedanje raziskave pokazale, da zniževanje krvnega tlaka lahko prepreči ponovno možgansko kap, hkrati pa pripomore pri preventivi pred drugimi boleznimi.
Ključne besede: Možganska kap, hipertenzija, preventiva
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. Uporaba virtualne resničnosti za rehabilitacijo zgornjih okončin po možganski kapiTilen Gajšek, 2022, diplomsko delo Opis: Možganska kap je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov. Povzroča hude posledice za kakovost življenja. Čimprejšnja rehabilitacija pomembno prispeva k izboljšanju okrevanja in bolnikove samostojnosti. Namen zaključnega dela je predstaviti uspešnost rehabilitacije zgornjih okončin pri ljudeh po možganski kapi, z uporabo virtualne resničnosti. V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo s področja rehabilitacije možganske kapi z uporabo virtualne resničnosti. Proces iskanja virov smo prikazali z uporabo PRISMA diagrama. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo podatkov. V končni pregled smo vključili 14 raziskav. Ugotavljamo, da je učinek izključne uporabe virtualne resničnosti podoben klasični rehabilitacijski terapiji. Večina raziskav kaže na večjo učinkovitost rehabilitacije, kadar se virtualna resničnost kombinira s klasično metodo rehabilitacije. Vključitev virtualne rehabilitacije v terapijo ima pozitivne učinke na duševno zdravje bolnika po možganski kapi, kar povzroča dolgotrajno uporabo in upoštevanje programa rehabilitacije. Najboljši način uporabe virtualne resničnosti v terapiji je, kadar je le-ta uporabljena kot dodatek običajne rehabilitacije zgornjih okončin pri bolnikih po možganski kapi. Je enostavna za uporabo, ima zelo malo neželenih učinkov in s časom postaja finančno bolj dostopna. V prihodnosti bi lahko uporaba virtualne resničnosti učinkovito nadomestila ali bila v podporo klasičnim metodam rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 271
Celotno besedilo (946,82 KB) |
9. Predlog prenove procesa trombolitičnega zdravljenja možganske kapiGorana Krajnc Burić, 2021, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Možganska kap nastane nenadoma, brez opozorila in hudo prizadene osebo. Namen raziskave je bil posneti obstoječi proces trombolitičnega zdravljenja pacientov z akutno možgansko kapjo, ga analizirati in pokazati več variant možnih izboljšav ter z validacijo že obstoječega procesa predlagati najboljše tehnološke in organizacijske rešitve za prenovo le-tega.
Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem in analizo domače in tuje literature, s pomočjo katere smo opisali teoretična izhodišča. V aplikativnem delu raziskave smo uporabili kvalitativno metodologijo dela, kjer smo podatke zbrali z uporabo deskriptivne metode dela in analizo obstoječih dokumentov, katere smo pridobili na nevrološkem oddelku.
Rezultati: S procesnim pristopom smo kritično analizirali operativne procese, jih časovno ovrednotili in izključili procesne korake, pri katerih nastajajo zamude. Tako smo zmanjšali pričakovani čas procesa na 38 minut, če prihaja pacient v urgentni center sam ali s svojci, in na 25 minut, če pacienta pripeljejo reševalci in urgentni zdravnik.
Razprava : Pripravili smo popis vseh operativnih procesov in jih časovno opredelili. Izračunali smo pričakovane čase procesa trombolitičnega zdravljenja. Ugotovili smo, kje nastajajo zamude. Tako smo lahko izključili procesne korake, pri katerih nastajajo zamude, ter pripravili predlog prenove procesa, s katerim smo dosegli »door to needle time« (DNT) pod 60 minut. Pri magistrski nalogi smo naredili predlog prenove trombolitičnega procesa v eni od Splošni bolnišnici osrednje vzhodne Slovenije, katerega bi bilo potrebno pred samo implementacijo še verificirati s kliničnega vidika.
Ključne besede: proces, prenova procesa, možganska kap, trombolitično zdravljenje, DNT.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 94
Celotno besedilo (10,33 MB) |
10. Doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi možgansko mrtvega darovalcaAleksandra Letonja, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska smrt je definirana kot odsotnost funkcije možganov in možganskega debla. Postopek dokazovanja diagnoze možganske smrti se lahko prične pri osebi, ki ima klinične znake apnoične neodzivne kome, to je stanje globoke nezavesti, ob kateri se ne kažejo spontani dihalni gibi, oseba je brez refleksov možganskega debla. Namen zaključnega dela je raziskati doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi darovalca organov in tkiv
Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabljena je bila metoda pregleda, analize in sinteze podatkov. Tujo literaturo smo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, Science Direct, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature). Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku, ki smo jih vnesli v posamezno bazo podatkov z uporabo Boolovih operatorjev AND in OR. Duplikate najdene literature smo odstranili s pomočjo programa Mendeley.
Rezultati: V raziskavo smo vključili šest člankov, ki se nanašajo na pregledano temo. Proces darovanja organov in nega darovalca organov je težaven in stresen za medicinske sestre in se ob tem porajajo različni občutki in čustva. Medicinske sestre izpostavljajo psihološke učinke soočanja s situacijo, težko in stresno oskrbo darovalca. Študije kažejo, da je vsakodnevno delo medicinskih sester v intenzivni negi, ki skrbijo za darovalce organov in njihove družine, prežeto z ovirami, ki posegajo v postopek darovanja.
Razprava in sklep: Izkušnje medicinskih sester so ključnega pomena za ustvarjanje novih znanj, priporočljivo je govoriti o čustvih in občutkih medicinskih sester, zaradi njihove tolažbe in s tem pomoči sodelavcem. Strokovna usposobljenost medicinskih sester je z deljenjem izkušenj močnejša in možnost razvoja višja.
Ključne besede: možganska smrt, darovalec, izkušnje, intenzivna enota.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1307; Prenosov: 140
Celotno besedilo (469,13 KB) |
