| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Samosprejemanje homoseksualne spolne orientacije pri moških
Karmen Gavez, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s kvalitativno metodologijo raziskovali proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških. V raziskavi je sodelovalo 6 homoseksualnih moških, s katerimi smo izvedli poglobljene intervjuje. Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja, in sicer po načelih utemeljene teorije. Po tem principu smo analizirali vse izvedene intervjuje. Na podlagi analize smo pridobili 55 kod, ki smo jih najprej združili v 12 konceptov. Te smo nato po osnem kodiranju združili v štiri kategorije. Na podlagi pridobljenih konceptov in kategorij smo oblikovali model oziroma utemeljeno teorijo. Model »Iskanje zaklada – iskanje sebe« je sestavljen iz 5 delov, ki razlagajo proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških in identitetno integracijo. Model prikazuje individualne in družbene dejavnike, ki so vzajemno odvisni in ki usmerjajo potek procesa samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti, hkrati pa povzročajo nihanje v stopnji identitetne integracije, kar vpliva na nedokončanost procesa. Komponente modela so med seboj vzajemno povezane in jih ni moč preučevati posamično, saj se medsebojno prepletajo, promovirajo in degradirajo občutke homoseksualnih moških. Z našo raziskavo smo ugotovili, kako vpliva družbena sfera na proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti in stopnjo identitetne integracije; kako pomembno je odraščanje v sprejemajočem okolju in vključevanje izobraževanja glede spolnih usmerjenosti/identitet v izobraževalne sisteme. Pri samosprejemanju lastne usmerjenosti imajo veliko vlogo internet in socialna omrežja.
Ključne besede: homoseksualni moški, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, družbeni vidiki, samosprejemanje homoseksualne usmerjenosti
Objavljeno: 14.10.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
Ovire zgodnjega odkrivanja raka na prostati
Sara Arnuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak prostate je bolezen, ki svetu predstavlja veliko zdravstveno težavo. Število obolelih za rakom prostate iz leta v leto narašča. Za uspešno preventivno delovanje in zgodnje odkrivanje raka prostate je pomembno ugotoviti, s katerimi ovirami se moški srečujejo, da se ne želijo udeležiti preventivnega pregleda za ugotavljanje raka na prostati. Raziskovalna metoda: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo in neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 moških. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Rezultati kažejo, da je ovira, da se moški ne udeležijo preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka prostate, predvsem pomanjkanje informacij o tem, kako preiskava poteka, prav tako je nekoliko izražen tudi strah pred neprijetnimi preiskavami. Vzroki, da ne obiščejo zdravnika, izhajajo iz okolja ali njihovega osebnega mnenja o raku prostate ter preventivnem pregledu. Moški se zavedajo, da zgodnje odkrivanje raka prostate izboljša klinični izid. Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da bi lahko z večjim informiranjem o raku prostate, torej da bi moškim približali zanimanje za njihovo ohranjanje zdravja, pripomogli k temu, da bi se lestvica zbolevanja za rakom prostate z leti zmanjšala.
Ključne besede: moški, preventiva, rak prostate, ovire
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (526,23 KB)

3.
Telesna samopodoba moških uporabnikov fitnesa
Tomaž Juhart, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Raziskovanje telesne samopodobe se je v večini osredotočalo le na ženske, kljub temu pa lahko v zadnjem času opazimo porast literature, ki obravnava izključno telesno samopodobo moških. Moški z nizko telesno samopodobo pogosto posegajo po anabolnih steroidih, ki so v nekaterih primerih povod za razvoj nizke samopodobe in mišične dismorfije. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete, ki jo je izpolnilo 70 moških uporabnikov fitnesa. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS. Rezultati: Več kot polovica anketiranih (n = 41; 58,6 %) ima le nekaj manjših pomislekov glede telesne samopodobe, 35,7 % anketiranih moških izraža blago obliko nezadovoljstva s telesno samopodobo. Pri 4,3 % je mogoče opaziti izrazito negativno telesno samopodobo, med tem, ko ima 1,4 % moških zelo hudo obliko nizke telesne samopodobe. Razprava in sklep: Zadovoljstvo s telesnim videzom močno vpliva na duševno in fizično zdravje. Nizka telesna samopodoba lahko vodi v številna psihiatrična obolenja s hudimi posledicami, zato je pomembna promocija pozitivne telesne samopodobe. Z našo raziskavo ugotavljamo, da moški uporabniki fitnesa izkazujejo nezadovoljstvo s telesno samopodobo.
Ključne besede: mišična dismorfija, samopodoba, moški uporabniki fitnesa, telesna samopodoba
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 279; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (459,75 KB)

4.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 604; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (548,47 KB)

5.
Vloga družbenih institucij v primeru nasilja nad moškim v družini
Maja Grahel, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vlogo družbenih institucij (policija, center za socialno delo, zdravstvene ustanove in nevladne organizacije) v primeru nasilja nad moškimi v družini. Na to temo je, predvsem v Sloveniji, narejenih relativno malo empiričnih raziskav. Za potrebe naše raziskave smo uporabili kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, s katero smo preučevali, kako pogosto poiščejo pomoč družbenih institucij moški, za kakšne vrste nasilja najpogosteje gre in kakšen je profil moškega kot žrtve nasilja. Prav tako smo ugotavljali, kako se zaposleni odzovejo v družbenih institucij v primerih, ko moški poiščejo pomoč zaradi nasilja s strani ženske in ali ocenjujejo, da je nasilje ženske nad moškim enakovredno nasilju moškega nad žensko. Preverjali smo tudi vzroke manj pogostega ukrepanja moških v primerih nasilja s strani ženske. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da moški redko poiščejo pomoč družbenih institucij, najpogosteje pa jo poiščejo moški srednjih let zaradi fizičnega in psihičnega nasilja. Vsi intervjuvanci v primeru nasilja delujejo skladno z zakonom, ne glede na spol posameznika. Večina intervjuvancev ocenjuje, da nasilje ženske nad moškim glede na intenzivnost in posledice ni enakovredno nasilju moškega nad žensko. Prav tako so izpostavili prikritost nasilja žensk nad moškimi in premalo intenzivno družbeno obravnavo, ki ji je potrebno nameniti več pozornosti.
Ključne besede: moški, partnersko nasilje, nasilje nad moškimi, vloga družbenih institucij
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 743; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Ključne besede: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 906; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Položaj žensk v vodenju organizacij na štajerskem
Tjaša Vodeb, 2017, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge: Položaj žensk v vodenju organizacij na Štajerskem Napisano magistrsko delo obravnava vlogo žensk na vodilnih položajih, njihov stil vodenja, razlike med ženskami in moškimi na vodilnih položajih ter ovire, s katerimi se ženske na vodilnih položajih srečujejo. Čeprav vodilne položaje v veliki meri zasedajo moški, se tja počasi vzpenjajo tudi ženske. Ženske postajajo bolj ambiciozne ter nadaljujejo študij, v upanju na boljša delovna mesta. Kljub temu je na vodilnih položajih še vedno manjše število žensk kot moških, zato se nam poraja vprašanje, zakaj prihaja do takšnih razlik. Eden izmed glavnih vzrokov, zakaj je na vodilnih položajih manj žensk kot moških, je patriarhalna družba, zaradi česar je okolje bolj naklonjeno moškim vodjem. Splošno stanje v družbi vpliva tudi na to, da so ženske manj gotove in usmerjene v doseganje kariernih ciljev. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in empirični del. Teoretični del vsebuje štiri poglavja. Prvo poglavje predstavlja uvod. Drugo poglavje opredeljuje menedžment in vodenje ter razliko med njima. Prav tako obravnava naloge, ravni, teorije, modele, stile in načine vodenja. V tretjem poglavju je predstavljen položaj žensk na vodilnih položajih, načini vodenja, ki se jih poslužujejo, in ovire, s katerimi se ženske srečujejo. Zadnje poglavje v teoretičnem delu zajema pomen družine in kariere pri ženskah. Empirični del magistrske naloge vsebuje raziskavo žensk na vodilnih položajih na Štajerskem. Proučili bomo omejitve, s katerimi se soočajo ženske menedžerke, katere stile vodenja uporabljajo in kako premagujejo stres. Naloga vključuje tudi rešitve za možno izboljšanje položaja žensk na vodilnih položajih.
Ključne besede: ženske na vodilnih položajih, ženski in moški stil vodenja, ovire pri napredovanju ženskih menedžerk, rešitve menedžerk
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 635; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Odkrivanje nasilja nad moškimi
Danijela Panić, 2017, diplomsko delo

Opis: V ožji in širši družbi obstajajo definirana pravila, kjer velja, da so nekatera dejanja in vedenja dopustna in nekatera ne. Družba se skozi čas spreminja, s tem pa tudi način življenja in definirana pravila. Uresničevanje potencialov in živeti v stiku z drugimi je povezano s kvalitetnim življenjem vseh. Za kvalitetno življenje in pristen odnos med ljudmi je ključnega pomena spoštovanje človekovih pravic in osebnih meja posameznikov. V diplomskem delu je poudarek na nasilju nad moškimi, ki je javnosti manj znano kot nasilje nad ženskami. Moške žrtve nasilja se ne izpostavljajo, ker ne želijo, da se jim kdo na ta račun posmehuje, zato se je odkrivanja nasilja nad moškimi treba lotiti na primeren in pazljiv način. Moški v takih situacijah niso osveščeni, kam se lahko zatečejo po pomoč. Diplomsko delo zajema definicijo nasilja nad moškimi v primerjavi z nasiljem nad ženskami in opis, kako se moški z nasilneži spopadajo. Jasno je vidno, da niso samo moški tisti, ki izvajajo nasilje nad ženskami, temveč je realnost takšna, da so moški različnih skupin enako ranljivi in prizadeti. Za moške žrtve nasilja lahko jemljemo moške različnih starosti in statusov, kot so odrasli moški, starostniki, brezdomci in homoseksualci. Za odkrivanje nasilja nad moškimi smo izbrali intervju z nekaterimi žrtvami nasilja in nasilje nad moškimi predstavili skozi njihovo življenjsko zgodbo. Analizirali smo osebna pogovora dveh žrtev nasilja, rezultat pri obeh pa je pokazal, da sta bili žrtvi izpostavljeni psihični obliki nasilja. Prav tako je pogovor s strokovno delavko CSD pokazal, da so moški deležni psihičnega pritiska bolj kot katere koli druge oblike nasilja. Iz vseh treh pogovorov je bilo mogoče razbrati, da psihično nasilje nad moškimi nastaja predvsem v partnerski zvezi in ga izvajajo partnerice, traja pa nekaj let. Strokovna delavka je v pogovoru povedala, da vsak, ki se obrne na CSD po pomoč, to tudi dobi. Žrtvi pa sta v pogovoru delo CSD ocenili kot površno in nestrokovno ter v takšno institucijo nimata veliko zaupanja.
Ključne besede: nasilje, moški, žrtve, odkrivanje, preprečevanje, feminizem, viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 1061; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (707,00 KB)

9.
Moški v tradicionalno ženskih poklicih - poklic zdravstvenika in diplomiranega zdravstvenika
Tanja Zupanc Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Biti moški v tradicionalnem ženskem poklicu je, po izkušnjah urada za enake možnosti, prej prednost kot ovira. Praviloma so moški v tradicionalnih ženskih poklicih uspešnejši. Eden takšnih poklicev, ki je »tipično« ženski, je nedvomno poklic medicinske sestre oziroma zdravstvenika. V zadnjih letih se je zanimanje za ta poklic med moškimi zelo povečalo, saj se prebivalstvo stara in so vedno bolj iskani poklici v negi in zdravstvu. Zahtevnost zdravstvene nege, tehnična, organizacijska znanja ter možnosti osebnostnega razvoja in profesionalnega napredovanja privlačijo moške, da se odločajo za ta poklic. Zanima jih predvsem »adrenalinsko« delo z aparati, delo v intenzivnih enotah, operacijskih sobah, reševalni službi … Povečano zanimanje med moškimi za poklic medicinske sestre je botrovalo izvedbi raziskave na to temo v Splošni bolnišnici Celje. Z raziskavo smo ugotovili, da pri odločitvi za poklice v zdravstveni negi spol ne igra odločilne vloge, prav tako moški izvajalci nege v Splošni bolnišnici Celje niso imeli prednosti pri izboru za delovno mesto. Ugotovili smo tudi, da izmensko delo negativno vpliva na družabno in družinsko življenje. Glede na to, da delajo zdravstveniki v pretežno ženskem kolektivu, niso imeli težav z vključitvijo in tudi odnos nadrejenih (večinoma žensk) je do njih korekten in profesionalen. Kljub temu da je delo medicinskih sester in zdravstvenikov fizično in psihično zelo naporno in da zahteva veliko odrekanj in požrtvovalnosti, mislimo, da je to poklic, ki te bogati in ti nudi veliko notranjega zadovoljstva, ko pomagaš bolnim in trpečim.
Ključne besede: spol, ženske, moški, spolni stereotipi, poklici, ženski poklici, zdravstvena nega, diplomske naloge
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1079; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Odkrivanje nasilja nad moškimi
Brigita Kozlevčar, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje nad moškimi je prisotno ampak zelo skrito. Ko gre za nasilje, ne moremo mimo stereotipa, da so v večini primerov še vedno moški storilci in ženske žrtve, pa vendar so žrtve nasilja tudi moški. Ponavadi so lahko to moški, ki ne ustrezajo definiciji moškega v določeni kulturi, ki so šibkejši in ranljivejši. Prav gotovo so moški najbolj ranljivi ko so še otroci. Lahko so žrtve spolnega izkoriščanja ter nasilja v družini kot tudi žrtve vrtniškega nasilja. Moški so pogosteje izpostavljeni fizičnemu nasilju s strani drugih moških. Poleg tega so lahko tudi žrtve psihičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi žrtve zanemarjanja. Sama prijava oz. neprijava nasilja s strani moškega, kot žrtve je močno povezana z občutkom sramu, zmedenosti, krivde in stigme ter v odločilni meri od predsodkov in stereotipov, saj zaradi njih se večina moških boji, da bi s prijavo nasilja razkrili svojo nesposobnost in vlogo moškega, ki ga od njega pričakuje patriarhalna družba. Temu posledično je poročil o zlorabah moških malo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in raziskovanju tovrstnega pojava imajo vsi, kot družba, vsak posameznik, mediji, prijatelji, sodelavci, kot tudi državne institucije in nevladne organizacije, ki se pogosto prve srečujejo z žrtvami nasilja. Ker se o nasilju nad moškimi govori zelo malo in ker o tovrstnem problemu ni veliko slovenske literature je namen diplomskega dela, preučiti oblike nasilja nad moškimi ter ugotoviti, kako nasilje prepoznamo oziroma s kakšnimi znaki in indici moški pokažejo, da so žrtve nasilja.
Ključne besede: nasilje, moški, žrtve, odkrivanje, prepoznavanje, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 1285; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (599,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici