Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kriminaliteta in strah pred njo družbi predstavlja velik problem. Ni je mogoče preprečiti, vendar jo lahko z različnimi ukrepi omejimo. Obstajajo številne raziskave na to tematiko, vendar ker gre za bolj kompleksni pojav, bo teh raziskav v prihodnosti vedno več. Na določene posameznike, lahko strah pred raznimi kaznivimi dejanji vpliva tako zelo, da se popolnoma odpovejo družabnemu življenju ter se izolirajo od vsega. Pomembno je vedeti, da je strah lahko realističen ali namišljen. V sami diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili kaj omogoča lažje razumevanje samega strahu pred kriminaliteto. Povzeli smo tudi dosedanje raziskave v Sloveniji ter tujini na izbrano tematiko. Raziskovali smo strah pred kriminaliteto med moškim ter ženskim spolom v občini Grosuplje. Opisovali smo razlike med spoloma pri izražanju strahu pred kriminaliteto ter izražanju občutka varnosti v svojem domačem kraju. Želeli smo preveriti tudi, ali se starejše ženske počutijo bolj ogrožene kot mlajše. Podatki so bili izbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil aktiven med 8. 4. 2021 ter 30. 5. 2021. Naš vzorec ni bil reprezentativen, temveč priložnosten, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovili smo, da ženske bolj poročajo o strahu pred kriminaliteto kot moški in da se počutijo bolj ogrožene v občini Grosuplje. Ko smo primerjali mlajše ženske osebe ter starejše ženske osebe, smo ugotovili, da se starejše ženske počutijo manj varne od mlajših, ter da so razlogi za ogroženost lahko različni. Ugotovili smo, da se v povprečju občani občine Grosuplje v kraju počutijo varne.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občutki ogroženosti, varnost, moški, ženske, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 228; Prenosov: 29
Celotno besedilo (906,69 KB)

Opis: Uvod: Rak prostate je bolezen, ki svetu predstavlja veliko zdravstveno težavo. Število obolelih za rakom prostate iz leta v leto narašča. Za uspešno preventivno delovanje in zgodnje odkrivanje raka prostate je pomembno ugotoviti, s katerimi ovirami se moški srečujejo, da se ne želijo udeležiti preventivnega pregleda za ugotavljanje raka na prostati. Raziskovalna metoda: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo in neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 moških. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Rezultati kažejo, da je ovira, da se moški ne udeležijo preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka prostate, predvsem pomanjkanje informacij o tem, kako preiskava poteka, prav tako je nekoliko izražen tudi strah pred neprijetnimi preiskavami. Vzroki, da ne obiščejo zdravnika, izhajajo iz okolja ali njihovega osebnega mnenja o raku prostate ter preventivnem pregledu. Moški se zavedajo, da zgodnje odkrivanje raka prostate izboljša klinični izid. Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da bi lahko z večjim informiranjem o raku prostate, torej da bi moškim približali zanimanje za njihovo ohranjanje zdravja, pripomogli k temu, da bi se lestvica zbolevanja za rakom prostate z leti zmanjšala.
Ključne besede: moški, preventiva, rak prostate, ovire
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 43
Celotno besedilo (526,23 KB)

Opis: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 861; Prenosov: 202
Celotno besedilo (548,47 KB)

Opis: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Ključne besede: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1018; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V ožji in širši družbi obstajajo definirana pravila, kjer velja, da so nekatera dejanja in vedenja dopustna in nekatera ne. Družba se skozi čas spreminja, s tem pa tudi način življenja in definirana pravila. Uresničevanje potencialov in živeti v stiku z drugimi je povezano s kvalitetnim življenjem vseh. Za kvalitetno življenje in pristen odnos med ljudmi je ključnega pomena spoštovanje človekovih pravic in osebnih meja posameznikov. V diplomskem delu je poudarek na nasilju nad moškimi, ki je javnosti manj znano kot nasilje nad ženskami. Moške žrtve nasilja se ne izpostavljajo, ker ne želijo, da se jim kdo na ta račun posmehuje, zato se je odkrivanja nasilja nad moškimi treba lotiti na primeren in pazljiv način. Moški v takih situacijah niso osveščeni, kam se lahko zatečejo po pomoč. Diplomsko delo zajema definicijo nasilja nad moškimi v primerjavi z nasiljem nad ženskami in opis, kako se moški z nasilneži spopadajo. Jasno je vidno, da niso samo moški tisti, ki izvajajo nasilje nad ženskami, temveč je realnost takšna, da so moški različnih skupin enako ranljivi in prizadeti. Za moške žrtve nasilja lahko jemljemo moške različnih starosti in statusov, kot so odrasli moški, starostniki, brezdomci in homoseksualci. Za odkrivanje nasilja nad moškimi smo izbrali intervju z nekaterimi žrtvami nasilja in nasilje nad moškimi predstavili skozi njihovo življenjsko zgodbo. Analizirali smo osebna pogovora dveh žrtev nasilja, rezultat pri obeh pa je pokazal, da sta bili žrtvi izpostavljeni psihični obliki nasilja. Prav tako je pogovor s strokovno delavko CSD pokazal, da so moški deležni psihičnega pritiska bolj kot katere koli druge oblike nasilja. Iz vseh treh pogovorov je bilo mogoče razbrati, da psihično nasilje nad moškimi nastaja predvsem v partnerski zvezi in ga izvajajo partnerice, traja pa nekaj let. Strokovna delavka je v pogovoru povedala, da vsak, ki se obrne na CSD po pomoč, to tudi dobi. Žrtvi pa sta v pogovoru delo CSD ocenili kot površno in nestrokovno ter v takšno institucijo nimata veliko zaupanja.
Ključne besede: nasilje, moški, žrtve, odkrivanje, preprečevanje, feminizem, viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1206; Prenosov: 159
Celotno besedilo (707,00 KB)