| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med spoloma - kako vodijo moški in kako ženske
Adrijana Stele, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo raziskovali razlike pri vodenju med moškimi in ženskami. Skozi teorijo smo spoznavali dejstva, ki naj bi opisovala moške in ženske vodje ter predvsem, kako so si različni pri vodenju. Cilji naše raziskave so bili ugotoviti, ali prihaja do razlik pri zasedanju vodilnih položajev in zakaj. Rezultati naše raziskave so pokazali, da do razlik pri zasedanju vodilnih položajev prihaja. Največje razlike med moškimi in ženskami na vodilnih položajih smo zaznali na področju osebnostnih značilnosti. Vseeno pa to ni dovolj velik dejavnik, da bi se zaradi tega drastično spremenil način vodenja oz. pristop do vodenja. Predvsem, si moški, ki so sodelovali v raziskavi, prizadevajo, da se vzpostavi enakopravnost in da bi več žensk zasedalo vodilne položaje - vse dokler imajo za to ustrezne kompetence. Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da rezultati raziskave niso identični teoretičnim spoznanjem, je pa to lahko posledica premajhnega vzorca. Družba se razvija in določene raziskave so bile izvedene pred kar nekaj časa in stanje v družbi se je spremenilo. Je pa vzorec naše raziskave precej majhen in zato ne moremo trditi, da so rezultati najbolj pravilni.
Ključne besede: vodenje, moški vodja, ženska vodja, razlike pri vodenju
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 322; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (10,97 MB)

2.
Osveščenost med mladostniki moškega spola o humanem papiloma virusu
Laura Ruhitelj, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: HPV je eden najpogostejših povzročiteljev spolno prenosljivih bolezni. Ker je večina okužb asimptomatskih, se lahko virus prenaša tudi nevede. Zaradi povečane stopnje rakavih obolenj in genitalnih bradavic smo tudi v Sloveniji uvedli cepljenje dečkov in mladostnikov. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšna je osveščenost moške populacije o cepljenju proti HPV. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov smo uporabili priporočila PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je na svetovni ravni še zmeraj premalo razširjeno cepljenje proti HPV med fanti. V končno analizo smo vključili 13 raziskav, pri katerih smo ugotovili, da ima cepivo pozitiven učinek, je varno ter učinkovito proti trajnim okužbam, povezanim s HPV 6/11/16/18. Razprava in zaključek: Mladostniki moškega spola po vsem svetu imajo zelo malo znanja o HPV, zato bi jih bilo treba dodatno osveščati in izobraževati o okužbah in možnostih učinkovitega preprečevanja okužb. Izobraževanja bi bilo treba izvesti že v osnovnih in srednjih šolah. Potrebno bi bilo tudi splošno osveščanje celotne družbe.
Ključne besede: humani papiloma virus, mladostnik, moški, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 747; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (700,86 KB)

3.
Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko delo
Lucija Tušek, 2022, magistrsko delo

Opis: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči. Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov. Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.
Ključne besede: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja
Alen Lovrec, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 1436; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

5.
Strah pred kriminaliteto pri moških in ženskah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kaja Vokić, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta in strah pred njo družbi predstavlja velik problem. Ni je mogoče preprečiti, vendar jo lahko z različnimi ukrepi omejimo. Obstajajo številne raziskave na to tematiko, vendar ker gre za bolj kompleksni pojav, bo teh raziskav v prihodnosti vedno več. Na določene posameznike, lahko strah pred raznimi kaznivimi dejanji vpliva tako zelo, da se popolnoma odpovejo družabnemu življenju ter se izolirajo od vsega. Pomembno je vedeti, da je strah lahko realističen ali namišljen. V sami diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili kaj omogoča lažje razumevanje samega strahu pred kriminaliteto. Povzeli smo tudi dosedanje raziskave v Sloveniji ter tujini na izbrano tematiko. Raziskovali smo strah pred kriminaliteto med moškim ter ženskim spolom v občini Grosuplje. Opisovali smo razlike med spoloma pri izražanju strahu pred kriminaliteto ter izražanju občutka varnosti v svojem domačem kraju. Želeli smo preveriti tudi, ali se starejše ženske počutijo bolj ogrožene kot mlajše. Podatki so bili izbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil aktiven med 8. 4. 2021 ter 30. 5. 2021. Naš vzorec ni bil reprezentativen, temveč priložnosten, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovili smo, da ženske bolj poročajo o strahu pred kriminaliteto kot moški in da se počutijo bolj ogrožene v občini Grosuplje. Ko smo primerjali mlajše ženske osebe ter starejše ženske osebe, smo ugotovili, da se starejše ženske počutijo manj varne od mlajših, ter da so razlogi za ogroženost lahko različni. Ugotovili smo, da se v povprečju občani občine Grosuplje v kraju počutijo varne.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občutki ogroženosti, varnost, moški, ženske, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1390; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (906,69 KB)

6.
Samosprejemanje homoseksualne spolne orientacije pri moških
Karmen Gavez, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s kvalitativno metodologijo raziskovali proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških. V raziskavi je sodelovalo 6 homoseksualnih moških, s katerimi smo izvedli poglobljene intervjuje. Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja, in sicer po načelih utemeljene teorije. Po tem principu smo analizirali vse izvedene intervjuje. Na podlagi analize smo pridobili 55 kod, ki smo jih najprej združili v 12 konceptov. Te smo nato po osnem kodiranju združili v štiri kategorije. Na podlagi pridobljenih konceptov in kategorij smo oblikovali model oziroma utemeljeno teorijo. Model »Iskanje zaklada – iskanje sebe« je sestavljen iz 5 delov, ki razlagajo proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških in identitetno integracijo. Model prikazuje individualne in družbene dejavnike, ki so vzajemno odvisni in ki usmerjajo potek procesa samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti, hkrati pa povzročajo nihanje v stopnji identitetne integracije, kar vpliva na nedokončanost procesa. Komponente modela so med seboj vzajemno povezane in jih ni moč preučevati posamično, saj se medsebojno prepletajo, promovirajo in degradirajo občutke homoseksualnih moških. Z našo raziskavo smo ugotovili, kako vpliva družbena sfera na proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti in stopnjo identitetne integracije; kako pomembno je odraščanje v sprejemajočem okolju in vključevanje izobraževanja glede spolnih usmerjenosti/identitet v izobraževalne sisteme. Pri samosprejemanju lastne usmerjenosti imajo veliko vlogo internet in socialna omrežja.
Ključne besede: homoseksualni moški, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, družbeni vidiki, samosprejemanje homoseksualne usmerjenosti
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 1032; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

7.
Ovire zgodnjega odkrivanja raka na prostati
Sara Arnuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak prostate je bolezen, ki svetu predstavlja veliko zdravstveno težavo. Število obolelih za rakom prostate iz leta v leto narašča. Za uspešno preventivno delovanje in zgodnje odkrivanje raka prostate je pomembno ugotoviti, s katerimi ovirami se moški srečujejo, da se ne želijo udeležiti preventivnega pregleda za ugotavljanje raka na prostati. Raziskovalna metoda: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo in neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 moških. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Rezultati kažejo, da je ovira, da se moški ne udeležijo preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka prostate, predvsem pomanjkanje informacij o tem, kako preiskava poteka, prav tako je nekoliko izražen tudi strah pred neprijetnimi preiskavami. Vzroki, da ne obiščejo zdravnika, izhajajo iz okolja ali njihovega osebnega mnenja o raku prostate ter preventivnem pregledu. Moški se zavedajo, da zgodnje odkrivanje raka prostate izboljša klinični izid. Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da bi lahko z večjim informiranjem o raku prostate, torej da bi moškim približali zanimanje za njihovo ohranjanje zdravja, pripomogli k temu, da bi se lestvica zbolevanja za rakom prostate z leti zmanjšala.
Ključne besede: moški, preventiva, rak prostate, ovire
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (526,23 KB)

8.
Telesna samopodoba moških uporabnikov fitnesa
Tomaž Juhart, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Raziskovanje telesne samopodobe se je v večini osredotočalo le na ženske, kljub temu pa lahko v zadnjem času opazimo porast literature, ki obravnava izključno telesno samopodobo moških. Moški z nizko telesno samopodobo pogosto posegajo po anabolnih steroidih, ki so v nekaterih primerih povod za razvoj nizke samopodobe in mišične dismorfije. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete, ki jo je izpolnilo 70 moških uporabnikov fitnesa. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS. Rezultati: Več kot polovica anketiranih (n = 41; 58,6 %) ima le nekaj manjših pomislekov glede telesne samopodobe, 35,7 % anketiranih moških izraža blago obliko nezadovoljstva s telesno samopodobo. Pri 4,3 % je mogoče opaziti izrazito negativno telesno samopodobo, med tem, ko ima 1,4 % moških zelo hudo obliko nizke telesne samopodobe. Razprava in sklep: Zadovoljstvo s telesnim videzom močno vpliva na duševno in fizično zdravje. Nizka telesna samopodoba lahko vodi v številna psihiatrična obolenja s hudimi posledicami, zato je pomembna promocija pozitivne telesne samopodobe. Z našo raziskavo ugotavljamo, da moški uporabniki fitnesa izkazujejo nezadovoljstvo s telesno samopodobo.
Ključne besede: mišična dismorfija, samopodoba, moški uporabniki fitnesa, telesna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1479; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (459,75 KB)

9.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1808; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (548,47 KB)

10.
Vloga družbenih institucij v primeru nasilja nad moškim v družini
Maja Grahel, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vlogo družbenih institucij (policija, center za socialno delo, zdravstvene ustanove in nevladne organizacije) v primeru nasilja nad moškimi v družini. Na to temo je, predvsem v Sloveniji, narejenih relativno malo empiričnih raziskav. Za potrebe naše raziskave smo uporabili kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, s katero smo preučevali, kako pogosto poiščejo pomoč družbenih institucij moški, za kakšne vrste nasilja najpogosteje gre in kakšen je profil moškega kot žrtve nasilja. Prav tako smo ugotavljali, kako se zaposleni odzovejo v družbenih institucij v primerih, ko moški poiščejo pomoč zaradi nasilja s strani ženske in ali ocenjujejo, da je nasilje ženske nad moškim enakovredno nasilju moškega nad žensko. Preverjali smo tudi vzroke manj pogostega ukrepanja moških v primerih nasilja s strani ženske. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da moški redko poiščejo pomoč družbenih institucij, najpogosteje pa jo poiščejo moški srednjih let zaradi fizičnega in psihičnega nasilja. Vsi intervjuvanci v primeru nasilja delujejo skladno z zakonom, ne glede na spol posameznika. Večina intervjuvancev ocenjuje, da nasilje ženske nad moškim glede na intenzivnost in posledice ni enakovredno nasilju moškega nad žensko. Prav tako so izpostavili prikritost nasilja žensk nad moškimi in premalo intenzivno družbeno obravnavo, ki ji je potrebno nameniti več pozornosti.
Ključne besede: moški, partnersko nasilje, nasilje nad moškimi, vloga družbenih institucij
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1497; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici