Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1105; Prenosov: 192
Celotno besedilo (644,13 KB)

Opis: Na današnjih visoko konkurenčnih trgih pridobiva poštenost v odnosih vedno večjo vlogo, saj prispeva k ohranjanju zadovoljstva in predanosti strank organizacije. Poštenost je še posebej težko doseči pri storitvah, ki so za razliko od izdelkov bolj kompleksne v smislu upravljanja. V storitvenih panogah je zaradi posebnih značilnosti storitev, t. j. neoprijemljivosti, neločljivosti, spremenljivosti in neobstojnosti, potrebno razviti razumevanje in izpolnjevanje uporabnikovih potreb in pričakovanj. Pomembno pa je tudi ustvarjanje in posledično doseganje vrednosti za uporabnike ter izpolnjevanje obljub. Poštenost v magistrskem delu obravnavamo z vidika zaznane poštenosti cene, ki je še posebej priznana kot pomembna spremenljivka pri storitvah s kompleksnimi cenovnimi strukturami, kamor spada tudi področje zavarovalništva. Nadalje podajamo teoretično podlago in definicije tridimenzionalnega merilnega modela moči odnosa med zavarovalnico in uporabnikom. Te dimenzije (afektivna moč, kognitivna moč in konativna moč) združujejo bistvene značilnosti moči odnosa. Proučujemo pa tudi vedenjsko namero uporabnika k pritoževanju, ki lahko bodisi pozitivno ali negativno vpliva na uporabnikovo namero po zamenjavi zavarovalnice. V magistrskem delu smo se torej omejili na zavarovalne storitve, pri čemer smo obravnavali vedenje uporabnikov znotraj konceptualnega modela s šestimi konstrukti. V raziskavo so bile vključene osebe, ki so uporabniki zavarovalnih storitev in so v dokaj rednem stiku z zavarovalnico oz. njenimi zaposlenimi. Ugotavljamo, da zaznana poštenost zavarovalne cene pri uporabniku vpliva na vse tri dimenzije moči odnosa – najmočneje na afektivno moč, najšibkeje pa na kognitivno moč. Statistično značilnega vpliva nismo mogli potrditi med nobeno od dimenzij moči odnosa in nagnjenostjo k pritoževanju. Prav tako pa nismo potrdili statistično značilnega vpliva nagnjenosti k pritoževanju na namero k zamenjavi zavarovalnice. Dodatno smo še ugotavljali vpliv dimenzij moči odnosa na nagnjenost k zamenjavi. Kljub temu, da sta dve od treh povezav statistično značilni, ju zaradi pozitivnega regresijskega koeficienta ne moremo potrditi. Zaznavanje poštenosti cene torej krepi moč odnosa med uporabnikom in zavarovalnico, nadalje pa vpliva moči odnosa na vedenjsko namero uporabnika nismo mogli potrditi.
Ključne besede: poštenost cene, moč odnosa, namera k zamenjavi, vedenje uporabnika
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 945; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Postati starš oziroma razširitev družine z vstopom novega otroka predstavlja pomemben življenjski dogodek, ki ne vključuje le nosečnice, temveč tudi partnerja in preostalo družino, v kolikor jo le ta ima. Zelo veliko vlogo pa v tem času igra tudi odnos med partnerjema, saj ravno kvaliteta odnosa v veliki meri določa občutek pripravljenosti na starševstvo ter vpliva na posameznikovo blagostanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom kompetentnosti med pari v času nosečnosti ter obenem tudi vloga razpoloženja v omenjenem odnosu. V raziskavo je bilo vključenih 172 udeležencev, od tega 138 žensk (80,2 %) in 34 moških (19,8 %), starih med 19 in 40 let. Povprečna starost udeležencev je znašala 27,98 let. V povprečju so bile udeleženke oziroma partnerke udeležencev v 6. mesecu nosečnosti, za kar 72,1 % pa je bila to prva nosečnost. Rezultati so pokazali, da med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti obstaja zmerna pozitivna povezava ter da je kakovost odnosa pozitiven napovednik občutka starševske kompetentnosti. V sklopu preverjanja mediatorskega vpliva razpoloženja na odnos med kakovostjo odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti smo ugotovili, da razpoloženje v tem primeru ni mediator med omenjenim odnosom niti moderator omenjenega odnosa. Na podlagi rezultatov multiple regresije smo ugotovili, da posamezniki kakovost partnerskega odnosa zaznavajo kot napovedovalca depresivnih občutkov ter subjektivnega blagostanja, prav tako pa subjektivno blagostanje zaznavajo kot pomembno pri napovedovanju občutka starševske kompetentnosti v času nosečnosti. Dodatno so rezultati pokazali, da se nosečnice v primerjavi z moškimi počutijo bolj kompetentne za opravljanje starševske vloge, da moški partnerski odnos doživljajo bolj kvaliteten v primerjavi z ženskami ter, kar je skladno s pričakovanji, da ženske doživljajo več depresivnih občutenj kot moški. Pomembna je tudi ugotovitev, ki nakazuje na razlike v sicer dobrem sprejemanju nosečnosti in sicer, da prihaja do razlik v kakovosti partnerskega odnosa med dobrim in zelo dobrim sprejemanjem nosečnosti ter, da so lahko depresivni občutki pomemben dejavnik tveganja za nosečnice ter njihove partnerje.
Ključne besede: kakovost partnerskega odnosa, občutek kompetentnosti za opravljanje starševske vloge, razpoloženje, subjektivno blagostanje, depresivni občutki, podpora
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1541; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Dandanes se uporabniki srečujejo z zelo veliko ponudbo zavarovalnih storitev, ki prispevajo h konkurenčnosti med ponudniki teh storitev. Vse to vodi k nenehnemu izboljševanju storitev in iskanju novih rešitev za pridobivanje uporabnikov. Veliko vlogo v odnosu s strankami ima kakovostna zavarovalna storitev. Podjetja tako stremijo k zagotavljanju dolgoročnih odnosov med uporabniki in podjetjem. V primeru nezgode se srečujemo z aktivnostmi, ki jih prinaša proces reševanja odškodninskih zahtevkov. Le-ta lahko predstavlja dober primer uspešnega sodelovanja med zavarovalnico in uporabnikom zavarovalnih storitev, nudi pa tudi številne informacije o razumevanju odnosa med zavarovalnico in uporabnikom. Prodajne aktivnosti na podlagi odnosov s strankami tako postajajo ključna komponenta, sam koncept pa temelji na individualizaciji partnerskih odnosov in potreb strank, kar se lahko odraža v zagotavljanju zadovoljstva in posledično zvestobi strank. V magistrski nalogi obravnavamo uporabnike zavarovalnih storitev, ki so se srečali s procesom reševanja odškodninskih zahtevkov na področju avtomobilskih zavarovanj. Z raziskovalno študijo nudimo konceptualni model, ki pojasnjuje povezave med dejavniki kakovosti odškodninskih zahtevkov, ki vplivajo na kakovost odnosa, pojasnjuje pa tudi vlogo in pomembnost vsakega od vključenih konstruktov v konceptualnem modelu. S tem zavarovalnice, ki delujejo na slovenskem trgu, dobivajo informacije o dejavnikih kakovosti, ki jih uporabniki zaznavajo kot najpomembnejše v procesu odškodninskih zahtevkov pri avtomobilskem zavarovanju. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili in predstavili zavarovalne storitve in se osredotočili na podrobnejšo razdelitev avtomobilskega zavarovanja. Prikazali smo institucionalni regulativni okvir avtomobilskega zavarovanja v Evropski uniji in opisali proces reševanja odškodninskih zahtevkov v primeru nesreče. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo oblikovati konceptualni model, s katerim opredeljujemo in analiziramo dejavnike (oprijemljivost, zanesljivost, odzivnost, usposobljenost in prilagodljivost), ki prispevajo k pojasnitvi zaznane kakovosti zavarovalne storitve odškodninskih zahtevkov na področju avtomobilskih zavarovanj ter imajo vpliv na zaznano kakovost odnosa med uporabniki in zavarovalnico. Raziskava je pokazala, da dimenziji oprijemljivost in zanesljivost nimata statistično značilnega vpliva na zaznano kakovost odnosa. Vpliv dimenzije usposobljenost je relativno majhen v primerjavi z vplivom dimenzij odzivnost in prilagodljivost na zaznano kakovost odnosa. Najmočnejši vpliv na zaznano kakovost odnosa med uporabniki predstavljata dimenziji odzivnost in prilagodljivost, pri čemer lahko izpostavimo prilagodljivost kot najpomembnejši dejavnik. Pri preučevanju vpliva zaznane kakovosti odnosa na zaznano vrednost odnosa smo prišli do spoznanja, da zaznana kakovost odnosa statistično značilno pozitivno vpliva na zaznano vrednost odnosa, ki se odraža v zvestobi in predanosti uporabnika do zavarovalnice ter želji po nadaljnjem sodelovanju z izbrano zavarovalnico.
Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, odškodninski zahtevki, kakovost storitve, kakovost odnosa, vrednost odnosa
Objavljeno v DKUM: 07.12.2017; Ogledov: 1593; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V magistrski nalogi izhajamo iz teze, da je kvaliteten odnos med učiteljem in učenci aksiom, na katerem temelji uspešen vzgojno-izobraževalni proces, celoten etos šole in organizacijska kultura v šolstvu. Medsebojni odnos je tisti element vzgojno-izobraževalnega procesa, od katerega je odvisna njegova uspešnost. Magistrska naloga obravnava odnose med učitelji in učenci v osnovni šoli z vidika učitelja. Predstavljeni so nekateri dejavniki medsebojnih odnosov, ki se pojavljajo v literaturi, ter rezultati raziskave odnosa med učiteljem in učenci med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji. Namen raziskave je bil poiskati osnove za izboljšanje kvalitete odnosa med učiteljem in učenci z vidika učiteljev, zato smo raziskovali, kako učitelji ocenjujejo kvaliteto lastnega odnosa z učenci, svoje samospoštovanje, svojo sposobnost empatije, lasten smisel za humor, svojo uspešnost pri komunikaciji, lastno dodatno strokovno izpopolnjevanje in svoje IKT-kompetence. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je kakovost odnosa med učiteljem in učenci povezana z naštetimi dejavniki. Raziskava, opravljena na vzorcu 205 osnovnošolskih predmetnih učiteljev, je pokazala, da imajo anketirani učitelji sorazmeroma dobre odnose z učenci ter da obstaja statistično pomembna pozitivna povezanost med odnosom učitelja z učenci ter naslednjimi dejavniki: učiteljevim samospoštovanjem, njegovimi komunikacijskimi spretnostmi, vključevanjem humorja v delo, učiteljevimi IKT- kompetencami, njegovo empatijo ter njenimi faktorji: zavzemanjem perspektive, domišljijo in empatičnim zanimanjem. Osebna prizadetost učitelja in kakovost njegovega odnosa z učenci pa sta v negativni odvisnosti. Presenetljivo pa se med odnosom učitelj—učenec in učiteljevim dodatnim strokovnim izpopolnjevanjem ni pokazala statistično pomembna povezanost. Veliko obravnavanih dejavnikov je tudi medsebojno povezanih, torej izboljšanje vrednosti katerega koli izmed njih ne pomeni le izboljšanje kakovosti odnosa med učiteljem in učenci, temveč tudi izboljšanje ostalih obravnavanih dejavnikov.
Ključne besede: odnos med učiteljem in učencem, dejavniki medsebojnega odnosa, samospoštovanje, empatija, smisel za humor, komunikacija, dodatno strokovno izpopolnjevanje, IKT-kompetence
Objavljeno v DKUM: 19.08.2010; Ogledov: 7421; Prenosov: 1514
Celotno besedilo (2,19 MB)