| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 141
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenih
Rok Švarc, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja. Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb. Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Ključne besede: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

2.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

3.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V PODJETJU KLIMA PETEK d.o.o.
Andrej Postrašija, 2009, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura so ljudje in prav zato se kultura razlikuje od podjetja do podjetja. Z analizo kulture v podjetju Klima Petek smo ugotavljali kulturo po tipologiji Cameron-a in Quinna tako za sedanje kot prihodnje ali želeno stanje kulture v podjetju. Rezultati so pokazali, da v podejtju močno izstopa 1 tip organizacijske kulture, to je kultura klana, tako za sedanjost, kot prihodnost. To pomeni, da je organizacija usmerjena navznoter ter je fleksibilna, timsko delo pa pušča zelo močan pečat. Vsi zaposleni si tudi za v bodoče želijo nadgradnjo obstoječe, že do sedaj dobre organizacijske kulture, še posebej s poudarkom na njih samih (zaposlenih), njihovem dodatnem izobraževanju ter optimizaciji timskega dela.
Ključne besede: Organizacijska kultura, organizacija, tipologije kulture, sestavine kulture, Cameron in Quinn, kultura klana, vodstvo, zaposleni.
Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 245; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

5.
Vpliv različnih koncentracij arzenata na rast, razvoj in metabolizem ozkolistnega koščca (Berula erecta) in vitro
Anja Podgrajšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Arzen je naravno razširjen element, ki lahko toksičen predstavlja nevarnost ljudem, ostalim organizmom in okolju. Z arzenom so onesnažena številna z vodo bogata območja, zato smo želeli raziskati možnosti razstrupljanja tega elementa z makrofitom ozkolistnim koščem (Berula erecta) v tkivni kulturi. Fitoremediacijski potencial B. erecta smo ugotavljali in vitro na Murashige in Scoog (1962) gojišču brez rastnih regulatorjev, ki smo mu po 14 dneh dodali arzenat (0, 0.1, 1, 10, 50 in 100 mg/l). Raziskali smo vpliv arzenata na rastne parametre, fotokemično učinkovitost FS II, vsebnost fotosinteznih barvil, antocianov, vsebnost glutationa in cisteina ter določali privzem arzena v tkivih rastlin. Nizke koncentracije arzena (0.1, 1 in 10 mg/l) so pozitivno vplivale na prirast sveže, suhe mase, na dolžino korenin in poganjkov ter na število brstov in stolonov, zelo očitno predvsem po tretjem tednu poskusa. Visoke koncentracije arzena (50 in 100 mg/l) so zavirale vse rastne parametre in zmanjšale fotokemično učinkovitost. Pri vseh obravnavah z arzenom se je znižala vsebnost fotosintetskih barvil in antocianinov. Privzem celokupnega arzena je naraščal z naraščajočo dodano koncentracijo arzena, intenzivneje v korenine, v primerjavi z nadzemnimi delih rastlin. Vsebnost glutationa in cisteina je v splošnem postopno naraščala z večanjem koncentracije dodanega arzena.
Ključne besede: Berula erecta, makrofiti, arzen, tkivne kulture, fitoremediacija, glutation.
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 209; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

6.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 264; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu
Karin Lešer, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja. Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura). V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 430; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
Organizacijska kultura v slovenskih logističnih podjetjih in njen vpliv na zadovoljstvo zaposlenih
Mateja Čuček, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih logističnih podjetjih. Za namen raziskave smo izvedli anketni vprašalnik, ki je zajemal OCAI-vprašalnik po Cameronu in Quinnu za organizacijsko kulturo in vprašalnik zadovoljstva zaposlenih po avtorici Renati Mihalič. Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, kakšna je povezava med omenjenima pojmoma in v katerem tipu kulture so zaposleni v slovenskih logističnih podjetjih najbolj in najmanj zadovoljeni. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je sestavljen iz organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Pri organizacijski kulturi smo opisali pojem in navedli nekaj definicij po različnih avtorjih. Vključili smo temeljne karakteristike organizacijske kulture in predstavili nekaj modelov, po katerih lahko umestimo kulturo v različne tipe. V okviru predstavitve zadovoljstva zaposlenih smo definirali pojem in predstavili tudi, zakaj je le-to pomembno, našteli dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, in opisali tri modele zadovoljstva zaposlenih. V empiričnem delu smo predstavili metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu, in opisali oba vprašalnika, ki sta bila vključena v končni anketni vprašalnik. Temu je sledila predstavitev pridobljenih rezultatov in potrjevanje hipotez. V sklepnem delu smo strnili ugotovitve iz raziskave.
Ključne besede: organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, tipologija organizacijske kulture, OCAI
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 725; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Koncepti narave in kulture ob reki Muri v izbrani prozi Miška Kranjca in Ferija Lainščka
Patricija Palčnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava izbrana prozna besedila dveh slovenskih pisateljev, in sicer Miška Kranjca, ki ga uvrščamo v obdobje socialnega realizma, in Ferija Lainščka, sodobnega slovenskega ustvarjalca. Zaradi dejstva, da oba prihajata iz Prekmurja in posledično v večini svojih literarnih besedil tematizirata prekmursko pokrajino, so ju mnogi literarni kritiki označili kot prekmurska pisatelja. V obravnavo so zajeti trije Kranjčevi romani: Strici so mi povedali, Mladost v močvirju in Povest o dobrih ljudeh ter trije Lainščkovi romani: Ločil bom peno od valov, Muriša in Namesto koga roža cveti. Obravnavanim romanom je skupno tematiziranje prekmurskih pokrajin ob reki Muri, poleg tega je narava in njen preplet s kulturo pomemben sestavni del njihove vsebine. Kot taka so izbrana dela zanimiva za ekokritiško analizo. Teoretični del magistrske naloge je sestavljen iz predstavitve teoretskih izhodišč ekologije, njenega razvoja in posledic, teoretskih izhodišč ekokritike, njene metodologije ter tematskih področij, teorije prostora in izbranih konceptov narave ter kulture. V analitičnem delu sem se osredotočila na upodobitve narave in kulture ter človekov odnos do narave. Na podlagi ugotovljenega sem sklepala o upodobitvi in zastopanosti posameznih konceptov narave ter kulture v izbranih romanih. Nalogo sem sklenila s povzetkom in primerjavo ključnih ugotovitev med avtorjema. Magistrska naloga prinaša pogled Miška Kranjca in Ferija Lainščka na naravo ter kulturo, kot se ta odraža v obravnavanih romanih. Poleg obravnavanih romanov sem v magistrsko nalogo vključila tudi različno strokovno literaturo, članke in monografije, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju in interpretaciji izbrane teme.
Ključne besede: Miško Kranjec, Feri Lainšček, ekokritika, koncepti narave, koncepti kulture, odnos med naravo in kulturo.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 633; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (773,63 KB)

10.
Vzpostavitev tkivnih kultur bele murve (Morus alba L.) z namenom ohranjanja starih genotipov in vitro
Katja Koncilja, 2019, diplomsko delo

Opis: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Ključne besede: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 434; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (909,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici