| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA NEKATERIH STRNIŠČNIH DOSEVKOV V KOLOBARJU S SLADKORNO PESO (Beta vulgaris L.)
Danijel Gruškovnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu, ki smo ga izvedli v letih 2005 in 2006 v Lipi pri Murski Soboti, smo ugotavljali vpliv različnih dosevkov in časa zaoravanja na vsebnost mineralnega dušika v tleh (Nmin) pred zimo in spomladi ob setvi sladkorne pese ter poznejšega vpliva na pridelek sladkorne pese. Poskus je bil izveden po split-plot metodi v naključnih blokih s štirimi ponovitvami. Na glavnih parcelah smo obravnavali dosevke: ob setvi s 60 kg N gnojena mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.), negnojena mnogo
Ključne besede: bela gorjušica, čas zaoravanja, italijanska mnogocvetna ljuljka, mineralni dušik v tleh, oljna redkev, sladkorna pesa
Objavljeno: 16.03.2009; Ogledov: 2650; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

2.
VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Marko Zupanič, 2009, magistrsko delo

Opis: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Ključne besede: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 4079; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)

3.
KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)
Iris Gergorec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Ključne besede: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 2268; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (654,14 KB)

4.
PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TAL
Vlado Časar, 2010, diplomsko delo

Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3265; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV SETVE V STRNIŠČE NA PRIDELEK MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum L.)
Jure Vihar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Štajerskem, v bližini Maribora, smo leta 2008 in 2009 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja strniščnih tal na število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke, število plevelov, pridelek sveže mase, pridelek suhe snovi, vsebnost suhe snovi v pridelku ter vpliv valjanja na število vzniklih rastlin. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok sistem z osmimi obravnavanji in štirimi ponavljanji, od tega sta bili dve ponavljanji valjani. Mnogocvetno ljuljko smo sejali na različne načine: (V1) obdelava s plugom in nato setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V2) konvencionalna obdelava s plugom in nato vrtavkasta brana ter setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V3) obdelava tal z vrtavkasto brano in setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V4) enako kot pri obravnavanju (V3), le da smo strnišče zmulčli, (V5) direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V6) mulčenje in direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V7) direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V8) mulčenje in direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T. Največje število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke je bilo pri konvencionalni obdelavi V2 (405 rastlin m-2), najmanjše pa pri obravnavanju V5 (153 rastlin m-2). Največje število plevelov je bilo pri obravnavanju V5 (564 plevelov m-2), najmanjše pa v obravnavanju V1 (37 plevelov m-2). Pridelek sveže mase je bil največji v obravnavanju V1 (53.716 kg ha-1), ki pa se statistično značilno ni razlikoval le od V2. Sledila so obravnavanja V8 in V7. Najmanjši pridelek sveže mase pa je bil pri obravnavanju V5 (33.681,5 kg ha-1). Največji pridelek suhe snovi je bil pri obravnavanju V2 (7.144 kg ha-1), sledila so obravnavanja V1, V7 in V8. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil pri V6 (5.798,5 kg ha-1). Po vsebnosti suhe snovi so se obravnavanja močno razlikovala. Najnižji odstotek suhe snovi je bil pri obravnavanju V1 (12,37 %), najvišji pa pri obravnavanju V6 (20,01 %). Valjanje je vplivalo na število vzniklih rastlin le pri obravnavanju V5, pri vseh ostalih obravnavanjih razlik ni bilo.
Ključne besede: mnogocvetna ljuljka, obdelava tal, sejalnica, načini setve, pridelek, vznik
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 2488; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

6.
Alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.)
Aleksandra Šamperl, 2011, diplomsko delo

Opis: Da bi ugotovili ali obstaja alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.), smo na Fakulteti za kmetijstvo in biositemske vede v letu 2010 izvedli poskus v rastni komori in lončni poskus v rastlinjaku. V laboratoriju smo ugotavljali vznik koruze v različnih na poskusnem polju odvzetih vzorcih zemlje, ki so predstavljali različna obravnavanja: zemlja odvzeta s korenin mnogocvetne ljuljke, zemlja odvzeta s korenin inkarnatke, zemlja iz kontrole (na njivi ni bilo rastlin dosevka). Statistično je bil poskus zasnovan kot naključni bloki s tremi obravnavanji v petih ponovitvah. V lončni poskus v rastlinjaku (split — plot metoda v šestih ponovitvah) sta bila vključena dva dejavnika: različna zemlja v lončkih in različni izpirki razkrajajočih se rastlin, s katerimi smo zalivali koruzo v lončkih. Poskuse v laboratoriju in rastlinjaku smo želeli zasnovati tako, da bi čim bolj posnemali dejansko dogajanje v tleh na njivi, ob in po setvi koruze. V nobenem od poskusov nismo uspeli dokazati alelopatskega vpliva mnogocvetne ljuljke na vznik in začetno rast koruze, saj različna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na proučevane parametre koruze.
Ključne besede: alelopatija, mnogocvetna ljuljka, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2133; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.) kot prezimni dosevek v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Sandra Kuhar, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2010 smo v Hočah (275 m n.v., 46° 28' s.g.š., 15° 38' v.g.d.) ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incanrnatum L.) na koruzo (Zea mays L.) kot naslednjo poljščino v kolobarju. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: kontrola (brez prezimnega dosevka), mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatka, po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1, ter inkarnatka, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1. Dosevki so bili sejani konec avgusta 2009, zelinje dosevkov pa je bilo spravljeno z njive konec aprila 2010, nakar je bila njiva preorana in posejana koruza. V poskusu se je inkarnatka izkazala kot zelo dober predposevek koruzi, kar se je izkazovalo v največji doseženi višini koruze, največjem pridelku sušine koruze in največji vsebnosti dušika v pridelku koruze. V obravnavanju, kjer smo po inkarnatki koruzo pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze še vedno statistično na istem nivoju kot v kontrolnem obravnavanju, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Pozitiven vpliv inkarnatke na koruzo kot naslednjo poljščino v kolobarju lahko pripišemo simbiotski vezavi dušika pri inkarnatki, kar omogoča vnos dodatnega dušika iz zraka v krogotok dušika v njivskem kolobarju.
Ključne besede: prezimni dosevek / inkarnatka / mnogocvetna ljuljka / koruza / pridelek
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2600; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
VPLIV NAČINA SPRAVILA ITALIJANSKE MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum Lam.) KOT PREZIMNEGA DOSEVKA NA PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2008 do septembra 2009 smo na območju KPD Rogoza (46° 31’ s.g.š., 15° 42’ v.g.d.) ugotavljali vpliv načina spravila italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) kot prezimnega dosevka na pridelek naknadno sejane koruze (Zea mays L.). Poskus je bil zasnovan kot naključni blok v štirih ponovitvah. Setev mnogocvetne ljuljke je bila opravljena 26. 8. 2008. V poskus so bila vključena tri obravnavanja, kjer je bil pridelek mnogocvetne ljuljke (A) v celoti zaoran; (B) pokošen in porabljeni za krmo, površina pred setvijo koruze preorana; (C) pokošen in porabljen za krmo, nato pa je bila izvedena direktna setev glavnega posevka v obstoječe strnišče mnogocvetne ljuljke. Setev koruze je bila opravljena 4. 5. 2009, spravljena je bila v sredini oktobra. V našem poskusu se je mnogocvetna ljuljka pokazala kot dober predposevek koruzi v obravnavanjih A in B, medtem ko so bili pridelki koruze pri direktni setvi statistično značilno nižji.
Ključne besede: način spravila, italijanska mnogocvetna ljuljka, prezimni dosevek, koruza
Objavljeno: 02.03.2012; Ogledov: 1706; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (310,10 KB)

9.
Vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na gospodarjenje z dušikom v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Simona Caf, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2011 smo v SV Sloveniji izvedli 3 ločene poljske mikroposkuse (naključni bloki v štirih ponovitvah), kjer smo ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na količino akumuliranega dušika, količino simbiotsko vezanega dušika, C : N razmerje v organski snovi dosevka, vpliv dosevka na mineralni dušik v tleh pred setvijo koruze (Zea mays L.) in na navidezni ostanek dušika v tleh (NODT) po spravilu koruze. Ugotavljali smo tudi vpliv dosevka in gnojenja na pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze kot naslednje poljščine v kolobarju. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: mnogocvetna ljuljka, inkarnatka 1, kontrola (brez predposevka), po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1 in inkarnatka 2, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1 in kontrolno obravnavanje brez predposevka. Dosevkov nismo gnojili, spravili smo jih na 2 načina: nepokošeno zaorano in pokošeno zaorano. Rezultati so bili združeni v eno statistično analizo. V poskusih je inkarnatka akumulirala signifikantno največ dušika, mnogocvetna ljuljka pa se je bolje izkazala v črpanju mineralnega dušika iz tal. V organski snovi mnogocvetne ljuljke je bilo široko C : N razmerje (50 : 1), kar je vplivalo na manjši pridelek koruze. V obravnavanju, kjer smo koruzo po inkarnatki 2 pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze statistično na istem nivoju kot v obravnavanju z inkarnatko 1, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Način spravila dosevkov ni imel signifikantnega vpliva na pridelek koruze, vsebnost dušika v pridelku koruze in na navidezni ostanek dušika v tleh. Najmanj navideznega ostanka dušika v tleh je ostalo v obravnavanjih brez predposevka, največ pa pod obravnavanjih z inkarnatko. Inkarnatka se je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko in kontrolo brez predposevka pokazala kot zelo dober predposevek koruzi, saj je povečala pridelek koruze in zmanjšala potrebe po gnojenju z dušikom.
Ključne besede: inkarnatka, mnogocvetna ljuljka, dušik, gnojenje, kolobar, koruza
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 1485; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (712,78 KB)

10.
VPLIV SORTE MNOGOCVETNE LJULJKE NA HITROST SUŠENJA KRME
Sandi Kos, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: S ciljem ugotoviti vpliv sorte mnogocvetne ljuljke na hitrost sušenja krme smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2013 izvedli poskus v sušilni komori. V raziskavo smo vključili 5 sort mnogocvetne ljuljke (Lolium Multiflorum Lam.): Mendoza (2n), Melmondo (4n), Melword (2n), KPC Laška (4n) ter Kis Draga (2n). Meritve s tehtanjem smo opravljali v časovnem intervalu ene ure. Statistično značilno smo ugotovili največji padec sušine pri sorti KPC Laška, najmanjši pa pri sorti Melmondo. Spremljali smo tudi olistanost posameznih sort in ugotovili, da je izmed vključenih najbolj listnata sorta Melword, najmanj pa Melmondo. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da imajo posamezne sorte vpliv na hitrost sušenja krme.
Ključne besede: Ključne besede: sorta / mnogocvetna ljuljka / hitrost sušenja / krma
Objavljeno: 03.03.2015; Ogledov: 619; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (774,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici