| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Ekspertni sistem za avtomatsko analizo lastnosti taktičnega radijskega omrežja
Saša Klampfer, 2009, magistrsko delo

Opis: V širokem razcvetu računalniške industrije in pridobitve velike procesorske moči, so se v različnih industrijskih panogah močno uveljavili izpopolnjeni računalniški sistemi. Le ti so dandanes človeku v veliko pomoč, v nekaterih primerih pa z implementirano umetno inteligenco nadomeščajo človeško bitje. Med sisteme, ki so v pomoč uporabniku, operaterju, delavcu ipd. spadajo ekspertni sistemi z omejenim naborom znanja, in so namenjeni razreševanju problemov iz dobro poznane domene. Znanje za razreševanje problemov je dodeljeno s strani poznavalca (eksperta), ki omenjeno domeno dobro pozna. Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci se hierarhično gledano nahajajo na višjem nivoju v primerjavi z ekspertnimi sistemi, saj običajno temeljijo na nevronskih mrežah, katere jim omogočajo učenje, le to pa je na nivoju ekspertnih sistemov prepuščeno poznavalcu problemske domene oz. ekspertu. Takšne sisteme najdemo v različnih industrijskih panogah, kjer služijo kot sistemi za: odkrivanje napak na tiskaninah, odkrivanje napak na letalskih in ladijskih sistemih, diagnosticiranje simptomov bolezni v medicini, optimizacijo omrežij… Ideja o izdelavi ekspertnega sistema izhaja iz področja simulacij, kjer bi za določitev posamičnega problema v taktičnem omrežju porabili ogromno dragocenega časa, ob upoštevanju, da moramo za določitev individualnega problema analizirati več simulacijskih statistik hkrati. Da bi takšno proceduro čimbolj poenostavili in pohitrili smo zasnovali ekspertni sistem, ki ga predstavljamo v magistrskem delu, in služi kot pripomoček operaterju pri ocenjevanju in vrednotenju kakovosti zasnovanega taktičnega komunikacijskega omrežja v simulacijskem okolju OPNET. V uvodnem delu magistrske naloge najprej podrobneje predstavimo ekspertne sisteme ter področja na katerih se najpogosteje uporabljajo. Ker smo sami zasnovali ekspertni sistem za ocenjevanje taktičnega omrežja podajamo tudi detajlne opise posameznih gradnikov, ki tvorijo ekspertni sistem odločanja. Narava brezžičnih taktičnih podatkovnih omrežij je takšna, da opazovanih parametrov ni mogoče vedno oceniti z diskretnimi vrednostmi. Opazovani parametri, ki nas zanimajo so: radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, zakasnitve v omrežju in zasedenost prenosnih kanalov med posameznimi brezžičnimi entitetami. Tako radijsko vidljivost kot tudi izkoriščenost prenosnih kanalov ocenjujemo z zveznimi pripadnostnimi funkcijami, ki so del mehkih množic, zato smo v ta namen vpeljali teorijo mehkih množic. Iz slednje izhaja tudi teorija verjetnosti/možnosti, ki se uporablja za estimacijo omenjenih parametrov, le ti pa morajo biti po vojaških normativih in zahtevah dovolj natančno določeni. Ekspertni sistem je tesno povezan s simulacijskim orodjem OPNET Modeler, katerega detajlno predstavljamo v magistrskem delu, vključno s predstavitvijo strukture in načina komuniciranja vojaških taktičnih enot na virtualnem terenu. Predstavljena je metoda dostopa do simulacijskega modela EMA, metode sklepanja z mehkimi množicami, delovanje ekspertnega sistema, rezultati analize ekspertnega sistema, poročila, ki jih pripravi ES, ocena skupnega omrežja itd.
Ključne besede: ekspertni sistem, mehke množice, radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, izkoriščenost prenosnega kanala, zakasnitve, taktično omrežje.
Objavljeno: 30.10.2009; Ogledov: 1978; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

5.
DRUŽINE ITERIRAJOČIH AFINIH TRANSFORMACIJ
Simona Lončar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo definirali afine preslikave ali transformacije in njihove osnovne lastnosti. Poudarek bo na skrčitvah in njihovih negibnih točkah. S pomočjo ugotovljenih lastnosti teh preslikav bomo vpeljali družine iterirajočih afinih transformacij in pri tem spoznali nekaj primerov limitnih množic, ki jih dobimo z njihovo uporabo.
Ključne besede: Afine preslikave ali transformacije, skrčitev, negibna točka, družine iterirajočih afinih transformacij, limitne množice.
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 1434; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (489,86 KB)

6.
ALGORITMI ZA PREDOBDELAVO SLIK IN PRIMERJAVA METOD ZA RAZPOZNAVO OBRAZOV
Simon Gangl, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi visokih teženj trga po varnih sistemih, ki temeljijo na identifikaciji s pomočjo biometričnih podatkov, ostaja razpoznava obrazov atraktivno raziskovalno področje. V tem diplomskem delu obravnavamo razpoznavanje obrazov tako iz vidika predobdelave vhodnih podatkov kot tudi iz vidika analize uspešnosti različnih pristopov. Najprej predstavimo naš postopek za normalizacijo slike obraza. Ta za izločevanje šuma iz vhodnih podatkov združuje različne geometrijske tehnike s tehnikami umetne inteligence in računalniškega vida. Tako obdelane slike so vhod v postopke za razpoznavo obrazov, implementirane v okviru tega diplomskega dela. Ob splošni predstavitvi postopkov razpoznave obrazov natančneje opišemo tri izmed najpomembnejših. Podrobno predstavimo njihovo implementacijo in podamo primerjavo njihovih uspešnosti. Ker za razpoznavo obrazov uporabljamo tudi statistične pristope, ki so pogosto podvrženi vplivom učne množice, rezultate podrobneje analiziramo tudi iz tega vidika.
Ključne besede: razpoznava obrazov, normalizirana slika obraza, PCA, LDA, Gaborjeva valčna transformacija, vpliv učne množice
Objavljeno: 07.06.2010; Ogledov: 2110; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

7.
PRAGOVNE FUNKCIJE V VEČVREDNOSTNI LOGIKI
Martina Hren, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej definirali funkcije na končnih množicah. Nato smo govorili o dvorazsežnih pragovnih funkcijah in o številu le teh, saj smo vpeljali točno formulo za število dvorazsežnih pragovnih funkcij. V nadaljevanju je poudarek na usmerjenih hiperravninah in številu pragovnih funkcij. Predstavili smo tudi verjetnostno-kombinatorični pristop, K-vrednostno posplošitev Littlewood-Offordovega izreka, ter spodnjo oceno števila pragovnih funkcij n spremenljivk v K-vrednostni logiki.
Ključne besede: končne množice, pragovne funkcije, usmerjene hiperravnine, število pragovnih funkcij, Littlewood-Offordov izrek, večvrednostna logika
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 1127; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (208,37 KB)

8.
9.
GEODETSKO IN OVOJNIŠKO ŠTEVILO PRODUKTOV GRAFOV
Jasna Mrkonjić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava geodetsko in ovojniško število standardnih produktov grafov s poudarkom na kartezičnem in krepkem produktu. V prvem delu so zapisane osnovne definicije s področja teorije grafov, ki se uporabljajo v nadaljevanju. V naslednjem poglavju si pogledamo grafe, za katere je geodetsko število enako ali za ena manjše od števila vozlišč ter enako za ovojniško število. Sledi poglavje v katerem se osredotočimo na geodetsko in ovojniško število v kartezičnem produktu grafov in si pogledamo robne množice. Zadnji del diplomske naloge je namenjen geodetskemu in ovojniškemu številu v krepkem produktu grafov, kjer so podane meje za obe števili in natančne vrednosti za določene tipe grafov.
Ključne besede: konveksnost, ovojnica, geodetska množica grafa, geodetsko število, ovojniško število, poln graf, cikel, produkt grafov, kartezični produkt grafov, krepki produkt grafov, robne množice
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1915; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (754,64 KB)

10.
Geodetsko število medianskih grafov
Sanja Lakner, 2011, diplomsko delo

Opis: Množico točk S grafa G=(V(G),E(G)) imenujemo geodetska množica v G, če vsako vozlišče grafa G leži na neki najkrajši poti med dvema vozliščema iz množice S. Diplomsko delo preučuje lastnosti minimalnih geodetskih množic v medianskih grafih, ki so definirani kot grafi, v katerih za poljubna tri vozlišča u,v,w∈V(G) presek I(u,v)∩I(u,w)∩I(v,w) sestoji iz natanko enega vozlišča. Prvo poglavje vsebuje osnovne definicije in opažanja s področja teorije grafov, ki so pomembna za nadaljnje razumevanje. V drugem poglavju so predstavljene osnovne lastnosti medianskih grafov, osredotočili smo se predvsem na dva podrazreda medianskih grafov imenovana kot hiperkocke in drevesa, medianske grafe pa smo karakterizirali s pomočjo periferne ekspanzije. V tretjem poglavju je predstavljeno geodetsko število grafov, v zadnjem pa predstavimo še minimalne geodetske množice v medianskih grafih, preučevane skozi postopek periferne ekspanzije. Karakterizirani so še primeri, ko geodetsko število tudi po postopku periferne ekspanzije ostane enako. Nalogo zaključimo s karakterizacijo medianskih grafov, ki imajo geodetsko število enako 2.
Ključne besede: medianski grafi, periferna ekspanzija, zastražene množice, geodetska množica, geodetsko število
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1759; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici