Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo metod podatkovnega rudarjenja za napovedovanje intervalnih spremenljivk v družboslovnih podatkovnih množicah, kjer je analiza velikih in kompleksnih podatkov pogosto izziv. Podatkovno rudarjenje omogoča odkrivanje skritih vzorcev in povezav, ki jih z običajnimi metodami analize težko zaznamo, ter omogoča napovedovanje prihodnjih dogodkov na osnovi preteklih podatkov. V nalogi so preučene različne metode, kot so linearna regresija, nevronske mreže, metoda k najbližjih sosedov (kNN), podporni vektorji (SVM) in odločitvena drevesa, pri čemer se raziskuje njihova učinkovitost pri obdelavi družboslovnih podatkov. Naloga vključuje primerjavo učinkovitosti teh metod z uporabo različnih metrik, kot so MSE, RMSE, MAE in R2, ki zagotavljajo celovito oceno natančnosti napovedi. Rezultati kažejo, da so nevronske mreže in linearna regresija med najuspešnejšimi metodami za napovedovanje intervalnih spremenljivk v družboslovnih podatkovnih množicah. Nevronske mreže izkazujejo posebno prednost pri odkrivanju skritih vzorcev v kompleksnih podatkovnih strukturah, medtem ko je linearna regresija učinkovita zaradi svoje preprostosti in razumljivosti. Raziskava poudarja pomen prilagajanja izbranih metod značilnostim podatkovnih množic in potrebam analize. Izpostavlja tudi, da lahko ustrezna izbira metode vpliva na uspešnost napovedovanja in natančnost pridobljenih rezultatov. S tem prispeva k razumevanju optimalnih pristopov za analizo družboslovnih podatkov in odpira možnosti za nadaljnje raziskave, zlasti pri uporabi naprednejših tehnik strojnega učenja in prilagoditvah obstoječih metod. Naloga tako ponuja smernice za izbiro ustreznih metod podatkovnega rudarjenja glede na zahteve družboslovnih raziskav in spodbuja nadaljnje raziskovalno delo na tem področju.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, metode, družboslovje, množice, metrike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1006,06 KB)

Opis: V magistrskem delu sta opisani zasnovi dveh pristopov strojnega učenja za razpoznavo značilnosti v človeškem očesu na podlagi majhne učne množice. Implementirani sta dve tehniki; semantična segmentacija in lokalizacija. Obe rešitvi delujeta na osnovi konvolucijskih nevronskih mrež in iz digitalnih fotografij očes razpoznata položaj zenice, zunanjo obrobo šarenice ter barvo le-te. Problem omejene učne množice smo naslovili z uporabo več tehnik obogatitve učne množice na podlagi obstoječih učnih podatkov. Najboljše rezultate je dosegla segmentacijska nevronska mreža, tehnike obogatitve učne množice pa so se izkazale za nepogrešljive pri učenju na majhni učni množici.
Ključne besede: konvolucijske nevronske mreže, semantična segmentacija, lokalizacija, obogatitev učne množice
Objavljeno v DKUM: 13.03.2023; Ogledov: 729; Prenosov: 125
Celotno besedilo (6,03 MB)

Opis: V magistrskem delu predstavimo in preučujemo prostora zveznih in analitičnih funkcij kompleksne spremenljivke. Opazujemo nekatere značilnosti konvergence in kompaktnosti ter izpeljemo izrek o karakterizaciji normalnih množic. S pomočjo tega dokažemo nekatere pomembne izreke in prikažemo njihovo uporabo na konkretnem primeru. Za konec se lotimo še opazovanja dveh pomembnih funkcij in njune povezave ter predstavimo zelo znan nerešen problem.
Ključne besede: metrika, zveznost, konvergenca, kompaktnost, analitičnost, faktorizacija, normalne množice, funkcija gama, funkcija zeta
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1165; Prenosov: 156
Celotno besedilo (466,11 KB)

Opis: V svoji diplomski nalogi sem iz kriminološkega vidika natančno obdelala vzroke in razloge zaradi katerih prihaja do nasilja na športnih prireditvah. Razumevanje vzrokov je namreč ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti in nasilja. Poznamo več klasifikacij nasilja in prav tako več vrst. Najbolj poznana kategorizacija agresivnosti je delitev, po Frommu, in sicer, na benigno in maligno agresivnost. Benigna agresivnost je tista agresivnost, ki je lastna vsem živim bitjem in nam je »vgrajena« v možgane. Uporabimo jo takrat, ko se počutimo življenjsko ogrožene, ko se borimo za življenje. Usmerjena je zgolj v odstranitev grožnje, njen cilj pa je ohranitev življenja. Maligna agresivnost pa je nasprotno tista vrsta agresije, ki nudi ljudem užitek, strast. Človek je edino živo bitje, ki je sposoben ubijanja, agresivnosti in mučenja, brez razloga, zgolj iz strasti. Pri tem celo zelo uživa. Prav zaradi tega je ključnega pomena razumevanje vzrokov agresivnosti, zlasti maligne. Obstaja več vrst maligne agresije. Lahko se namreč pojavlja v spontani obliki, ki jo imenujemo tudi maščevalna destruktivnost. Lahko pa je po drugi strani vezana na samo značajsko strukturo posameznika. Po mojem mnenju je ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti v množici in za samo delovanje množice, psihologija množice, mase ljudi. Slednja nam da odgovor na to, kako funkcionira neka masa ljudi, kakšna je njena dinamika, kakšna pravila veljajo v njej in podobno. Množica je živ institut, v kateri se njeni člani popolnoma identificirajo z njo. Svoj jaz, svoj razum, svoja stališča, svoj pogled na svet, skratka svojo identiteto v celoti nadomestijo z identiteto množice. Popolnoma se poistovetijo z množico. Pripadniki takih množic so običajno posamezniki, ki v življenju niso ničesar dosegli, so nepomembni, nimajo nobene moči, v življenju se jim nič ne dogaja. Raziskave so pokazale, da so največkrat ti ljudje tudi manj inteligentni in iz srednjega oziroma revnejšega sloja ljudi. V masi ljudi pa naenkrat postanejo zelo pomembni, dobijo moč, vsi ljudje se jih bojijo, počutijo se pomembne. Končno občutijo neko lastno vrednost. Dejavniki psihologije množice se delijo na zunanje, ki so lahko fizični ali socialni dejavniki ter na notranje dejavnike, ki sta individualna in kolektivna osebnost. Skozi svoje delo sem opredelila tudi vrste množic in njihove karakteristike ter dinamiko delovanja konkretne množice. Največ pozornosti sem namenila množicam na športnih prireditvah - torej navijačem. V zadnjem delu svojega diplomskega dela sem opisala tudi situacijo v Sloveniji ter normativno ureditev slednjega področja, torej nasilja na športnih prireditvah. Slednjega je v Sloveniji veliko, zlasti na nogometnih tekmah. Navijači namreč tam izražajo svojo zafrustriranost, svojo nepomembnost, nemoč, ki pa se na nogometnih tekmah pretvori v moč, pomembnost. Zakonodaja na tem področju je zelo pomanjkljiva, prežeta s pravnimi prazninami. Ljudje z izrečenimi kaznimi za izgrednike, niso zadovoljni. Seveda se pojavlja vprašanje, kakšne bi naj bile kazni, da bi ustrezale vsem in bi bili vsi ljudje z njimi zadovoljni. Skratka tudi pri nas je nasilje na športnih prireditvah zelo prisotno in množičen pojav, zlasti na nogometnih derbijih.
Ključne besede: agresija, nasilje, benigna agresija, maligna agresija, psihologija množice, športne prireditve, nogometne tekme, moč, pomembnost.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1453; Prenosov: 121
Celotno besedilo (752,65 KB)

Opis: V magistrskem delu obravnamo proces investiranja, izzivajoči podvig, ki velja za skrajno preizkušnjo medsebojnega zaupanja ter pohlepa in ki še tako nedolžno, samoumevno izbiro spremeni v usodno odločitev, ki lahko strahotno obremeni investitorjevo duševnost. Investitor, ki kljub – ali celo zaradi – vseprisotni tveganosti odkriva neznani, divji finančni trg, lahko z zgolj eno zgrešeno lastno potezo uniči leta svojega prizadevanja, zatorej je pomembno, da vselej stremi k preprečitvi, in ne popravku, svoje napake. Očitno je, da je bolje pred vsakršnim dejanjem premisliti ter ničesar storiti, neglede na pretečo grožnjo, kot v navalu občutka nepremagljivosti nekaj storiti brez tehtnega premisleka. Investitor lahko neredko uspe tako, da deluje v nasprotju s početjem nepreudarnih množic, katerih neosnovane, zmotne želje so osrednji krivec marsikatere opustošenja polne (finančne) krize. Ugotovimo, da denar ne sme biti niti glavni cilj investitorja niti razlog, da ta kogar koli škodoželjno izigra – ali celo podleže občutku krivde –, temveč rezultat kakovostnega igranja igre, tj. brezpogojnega sledenja lastnim pravilom, ki tako določijo kot usmerijo investitorjev t. i. način [oz. metodo, op. a.] delovanja. Končni izid investitorjevega dela ni odvisen od zgolj (raz)uma, temveč tudi raznovrstnih psiholoških dejavnikov, pa tudi – nezanemarljivo – sreče. Izpostavimo primerjavo raznolikih vzorcev vedenja oz. obnašanja investitorjev in lahno poudarimo, da je včasih najznatnejša investitorjeva napaka tista, ki je ne naredi, kajti ravno poučna ter vzgojna kazen, ki sledi narejeni napaki, je obljuba samoizboljšanja, in, ne nazadnje, razglabljamo, ali investitor sploh lahko doseže popolnost.
Ključne besede: (finančna) kriza, finančni trg, igre na srečo (poker), množice, napaka, (popolni) investitor, proces investiranja, psihološki dejavniki, tveganje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 2060; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,24 MB)