Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: begunci, Slovenija, množični mediji, vplivi, ksenofobija, novinarji
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 8
Celotno besedilo (300,24 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. Hiter razvoj tehnologije in vedno več digitalnih vsebin, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku, ima ogromno pozitivnih učinkov, vendar tudi kar nekaj negativnih. Rast nasilja, kriminalitete in z njo povezanega strahu pred kriminaliteto je eden izmed bolj nezaželenih učinkov, povezanih z razvojem medijev. V diplomskem delu bomo predstavili pojme, ki so vezani na kriminaliteto. Opredelili bomo tradicionalne in novodobne medije. Pregledali bomo obstoječo literaturo o vplivu posameznih medijev na strah pred kriminaliteto in viktimizacijo. Del pozornosti bomo posvetili tudi poglavju, v katerem bo predstavljen način dela novinarjev in njihovega poročanja o kriminaliteti. V empiričnem delu bomo na podlagi zbranih podatkov na osnovi ankete ugotovili, kako se slovenska javnost odziva na poročanje (slovenskih) medijev o kriminaliteti.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, množični mediji, vpliv medijev, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo propagande s strani nacistov kot ključni instrument pridobivanja, ohranjanja ter širjenja politične moči in nacionalsocialistične ideologije v Nemčiji med leti 1933 do 1945. Cilj diplomskega dela je bilo preučevati, kako so nacisti izgradili propagandni stroj, ki je prepričal večji del nemškega prebivalstva o nujnosti grozovite vojne. Najprej je bila preučena vloga Hitlerjeve knjige Moj boj v nacistični propagandi. Ugotovljeno je bilo, da je nacistična propaganda prevzela teme antisemitizma, protikomunizma in rasne evgenike iz Hitlerjeve knjige ter pri tem sledila Hitlerjevim pravilom za izgradnjo učinkovitih propagandnih akcij, prav tako izraženih v knjigi. Naprej sledi obravnava cenzure in popolnega nadzora množičnih medijev s strani nacistov, da bi prepričali nemško prebivalstvo o podpori vojne. Na koncu so prepoznane propagandne tehnike, ki so jih nacisti uporabljali pri širjenju propagande ter raziskovali, kako so s spremembo jezika, ostro politično retoriko, simbolizmom in poniževanjem Judov povečali občutek pripadnosti k nacionalni skupnosti med nemškim prebivalstvom.
Ključne besede: propaganda, nacizem, psihologija množic, množični mediji, informacijski monopol
Objavljeno v DKUM: 24.08.2021; Ogledov: 1327; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Podjetja morajo za svoj obstoj na trgu uspešno komunicirati s ciljnim občinstvom, da si zagotovijo svoj prostor. Na kakšen način naj to storijo? Sodobni uporabniki so namreč vedno bolj zahtevni, ker so dnevno izpostavljeni mnogim oglasom. Zato je še posebej pomembno načrtovanje, izvedba in vrednotenje celotnega marketinškega komuniciranja in uporabljenih instrumentov. Prav tako je potrebno instrumente marketinškega komuniciranja upravljati integrirano, da bodo prostorsko in časovno med seboj usklajeni, saj bodo le tako dosegli zastavljene cilje. Marsikatero podjetje se sooča z vprašanjem: »Kateri medij oglaševanja izbrati?« in/ali »Kako jih med seboj kombinirati?« Za oglaševanje lahko podjetje uporabi tradicionalne in digitalne medije. Prav zaradi tega mora dobro poznati bistvene značilnosti in prednosti posameznega medija, da uporabi ravno pravšnje, ki jih med seboj lažje kombinira. Kot pravi Kates (2013) »Staro brez novega ne gre oziroma pasivno oglaševanje spodbudimo k aktivnemu« Pojavljajo se novi načini življenja s spletom, ki mu sledijo tudi uporabniki, in jih je iz dneva v dan več. Na spletu preživljajo svoj prosti čas, se informirajo, nakupujejo ali povezujejo preko spletnih družbenih omrežij. Zato morajo temu trendu slediti tudi podjetja. Splet in spletna družbena omrežja jim omogočajo povezovanje s ciljno skupino, saj so uporabniki tam sproščeni in bolj pripravljeni na interakcijo. V magistrskem delu bomo predstavili marketinško komuniciranje podjetja Radenska Adriatic, ki je na slovenskem ozemlju prisotno že 150 let. Predstavili bomo njihov način marketinškega komuniciranja s ciljno skupino, z integriranim upravljanjem instrumentov ter oglaševanje s kombinacijo tradicionalnih in digitalnih medijev na primeru projekta Trojčki. Spletna družbena omrežja so medij, kjer se informacije širijo prav tako hitro kot virusi in nam omogočajo oglaševanje z nižjimi stroški kot tradicionalni mediji. Omogočajo nam tudi sprotno vrednotenje in s tem večji nadzor nad oglaševanjem. Vendar pa podjetje ne sme ves proračun oglaševanja nameniti samo digitalnim medijem, saj smo v magistrskem delu dokazali pomembnost televizijskih oglasov, katerih doseg ob enkratni frekvenci doseže več uporabnikov kot spletna družbena omrežja. Z oglasom, ki je bil predvajan na Kanalu A 28. 12. 2018, ob 18. uri, avtorice Mance Turk z naslovom »Trojno presenečenj«, smo ugotovili, da je mogoče doseči 352.419 gledalcev. Z oglaševanjem na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji nismo dosegli toliko uporabnikov kot z enkratnim oglasom na televiziji.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, integrirano marketinško upravljanje, oglaševanje, množični mediji oglaševanja, digitalno oglaševanje, spletno oglaševanje, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1370; Prenosov: 321
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Sirska državljanska vojna predstavlja glavni vzrok za eno izmed večjih humanitarnih katastrof, ki se je v neki meri dogajala tudi v Sloveniji. Posledice vojne, ki se dogaja daleč stran od naših oči, smo lahko v živo videli na naših tleh. Sirska vojna in sirski begunci so močno pritegnili tako pozornost slovenskih medijev, kot tudi slovenske javnosti. V Magistrski nalogi smo se osredotočili na sirsko begunsko krizo na slovenskih tleh in poskušali ugotoviti, kako so o njej poročali slovenski mediji. Skozi magistrsko nalogo smo predstavilili sirsko begunsko krizo, v teoretičnem delu pa smo predstavili množične medije in njihov način delovanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali medijske vsebine treh večjih slovenskih medijev, nato pa opravili tudi anketo, s katero smo poskušali ugotoviti mnenje slovenske javnosti o tematiki sirskih beguncev.
Ključne besede: sirski begunci, begunska kriza, množični mediji, kritična diskurzivna analiza, analiza medijskega poročanja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2572; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,53 MB)