1. Tehtanje objektivnosti sodnoizvedenskih mnenj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNena Trampuš, 2023, diplomsko delo Opis: Osnovne kognitivne in socialno-psihološke raziskave so pokazale ranljivi del človeške presoje. Kognitivni procesi, vključeni v forenzično delo, z zaznavanjem, presojanjem, razlaganjem in odločanjem, poleg fizične kontaminacije dokazov, igrajo pomembno vlogo pri zanesljivosti odločitve in zaključka.
Prepričanja glede nedolžnosti ali krivde osumljenca so prisotna tudi v pravnih okoljih in vplivajo ter vodijo v zbiranje, oceno in razlago dokazov na način lastnega prepričanja. Vključenost pristranskosti kot vira napake forenzične znanosti je najti tudi v primerih neupravičenih obsodb, zato so mnogi predlagali reformo postopkov v smeri ublažitve škodljivih vplivov nezavedne pristranskosti. Z vidika preverjanja ali prepoznavanja pisca ima tudi forenzična preiskava rokopisa in podpisa že dalj časa trajajočo tradicijo v službi pravosodnega sistema in že nekaj let je v teku razprava o veljavnosti znanja in metodologije. Kritiki so mnenja, da je pri sedanji metodologiji pomanjkanje znanstvene in kvantitativne podlage, kar predstavlja preveč tveganja pri tehtanju s parametri subjektivnosti verjetnostne ocene, ki lahko povzročijo napake in vplivajo na končni zaključek. Tudi dostop sodnih izvedencev do informacij o primeru in uporabi dokazov, ki so tako kot rokopisni in podpisni vzorci v sodnem spisu, lahko nevede prinese pristranskost mnenja in vodi do napačnih sodb.
Namen diplomskega dela ni obravnava identifikacije rokopisa ali podpisa, temveč obravnava dileme o pristranskosti sodnih izvedencev in metodologije, ki se uporablja v smislu veljavnosti in splošnega sprejetja na področju forenzične znanosti. Raziskave kažejo, da sodni izvedenci sprejemajo odločitve, izražene kot mnenje, z uporabo analitičnih metod, razvitih z usposabljanjem, izobraževanjem in prakso. Predhodne izkušnje brez premikov k izpopolnitvi zagotavljanja zanesljivosti dokazov in razvoju delovnih postopkov, ki ponujajo avtomatiziran pristop ter zavedanje o viru pristranskosti, ne zadoščajo za preprečitev pristranskosti. Ključne besede: sodnoizvedenska mnenja, objektivnost, subjektivnost, pristranskost, standardi, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 112; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Notranja revizija izvedenskih mnenj IK MariborTatjana Hohnec, 2022, magistrsko delo Opis: Vloga notranje revizije nekoč je bila precej drugačna od vloge, ki jo ima danes. V preteklosti je bilo delo notranje revizije predvsem preverjanje skladnosti s predpisi in revidiranje postopkov, danes pa je delo notranje revizije precej širše. S prepoznavanjem tveganj in priložnosti v delovanju celotne organizacije pomembno prispeva k doseganju ciljev ter tako povečuje dodano vrednost podjetju.
Z notranjo revizijo se srečamo tako v zasebnem kot v javnem sektorju (pri uporabnikih proračunskih sredstev). Povsod mora delovati v skladu s standardi notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike, notranji revizor pa mora biti pri svojem delu samostojen, neodvisen, nepristranski, kreativen, iznajdljiv, komunikativen.
Prav tako ima tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katerega del je Invalidska komisija Maribor, svojo notranjerevizijsko službo. Ta s svojim delovanjem presoja o skladnosti poslovanja s predpisi, zmanjšuje tveganja, ki bi lahko nastala zaradi napačnih odločitev, in usmerja Zavod v pravo smer pri doseganju ciljev. Ne sodeluje pa pri revidiranju podanih izvedenskih mnenj, saj za to nima ustreznega znanja.
Invalidske komisije so del Sektorja za izvedenstvo, vse skupaj pa je pod okriljem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidske komisije so strokovnim delavcem Zavoda v pomoč pri odločitvah in izdaji odločb zavarovancem. Te na podlagi proučitve medicinske in delovne dokumentacije ugotavljajo dejansko stanje, svoje ugotovitve pa zapišejo v izvedensko mnenje.
Nadzor o ustreznosti izvedenskih mnenj vseh invalidskih komisij prevzema notranja revizija Sektorja za izvedenstvo, ki se opravlja na invalidski komisiji II. stopnje. Za revidiranje izvedenskih mnenj (kot tudi za podajo izvedenskih mnenj na invalidskih komisijah I. stopnje) je potrebno znanje s področja medicine. Notranja revizija Sektorja za izvedenstvo se osredotoča le na revidiranje izvedenskih mnenj vseh invalidskih mnenj I. stopnje.
V magistrskem delu se bomo osredotočili na postopek podaje izvedenskih mnenj, ugotovili, na podlagi česa se odločajo, katera izvedenska mnenja bodo odstopljena v revizijo, in analizirali revidirana izvedenska mnenja Invalidske komisije Maribor v obdobju petih let (2016–2020). Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, izvedenska mnenja Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 280; Prenosov: 39
Celotno besedilo (4,42 MB) |
3. Javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTamara Zorec, 2021, diplomsko delo Opis: Pri javnem mnenju o institucijah policijske dejavnosti je treba gledati celovito, saj so si ljudje različni in imajo različna mnenja. Tudi v različnih življenjskih obdobjih se naša mnenja spreminjajo in so danes morda drugačna od tistih izpred nekaj let. Seveda pa je zelo pomemben odnos institucij do ljudi, kako odprte in dostopne so ljudem in koliko informacij jim zagotavljajo. V diplomskem delu raziskujemo javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti, ki jim jo zagotavlja določena institucija v vsakdanjem življenju. Raziskava na vzorcu 100 prebivalcev MO Ptuj je pokazala, da so si ljudje skladni, saj so vse ocene bile višje ali enake 3. Na vsa vprašanja v anketi so odgovarjali zelo podobno. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Na tem mestu nastopijo pristojne institucije, ki jim ljudje zaupajo. Institucije, ki zagotavljajo varnost, so policija, občinska redarstva, zasebne varnostne službe, gasilci, detektivi, Varnostni sosvet in inšpekcijske službe ter druge. Seveda je zelo pomembno, da za varnost poskrbimo tudi prebivalci sami, saj je vse odvisno od nas, od našega vedenja, mnenj in reakcij. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. Treba se je zavedati, da je Ptuj majhno mesto in prav zato so vrednote in mnenja ljudi drugačna kot v velikih mestih – na prva mesta postavijo institucije, ki jih v velikem mestu najverjetneje ne bi. Ključne besede: policija, policijska dejavnost, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, javna mnenja, stališča, Ptuj, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v Sloveniji : magistrsko deloTjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah. Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 603; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Mnenje staršev o pomenu plavanja otrokTerezija Šogorić, 2020, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela, mnenje staršev o pomenu plavanja otrok, je bila zastavljena z namenom pridobiti mnenje staršev o pomenu plavanja otrok in ugotoviti razloge staršev za vključevanje otrok v trening plavanja. Cilj diplomskega dela je, na teoretičnem nivoju, pojasniti vpliv plavanja na otrokov celotni razvoj, preveriti, ali se razlikuje mnenje o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili otroke v trening plavanja in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen pomen plavanja za otrokov telesni in gibalni razvoj in možnost plavanja za otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedene anonimne ankete. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok, starih od 4 do 7 let, ki trenirajo plavanje, in staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja. Pridobljene podatke smo obdelali s t-testom za neodvisne vzorce, hi kvadrat testom in metodo frekvenčne distribucije. Ugotovili smo, da v mnenju o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili svoje otroke v trening plavanja, in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja, ne obstaja statistično značilna razlika. Prav tako je raziskava pokazala, da znanje plavanja staršev vpliva na vključevanje otrok v trening plavanja. Najpomembnejši razlog staršev za vključitev otrok v trening plavanja je pozitiven vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti njihovih otrok. Velika večina staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja, bi otroke vključila v trening plavanja, če bi imeli to možnost. Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, plavanje, mnenja staršev o plavanju, razlogi staršev za vključitev v športne dejavnosti, šport. Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 837; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,33 MB) |
6. Strokovni nadzor v šolah vožnje Javne agencije RS za varnost v prometu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Kirn, 2020, diplomsko delo Opis: Kandidati za voznike motornih vozil se v šolah vožnje ne naučijo zgolj upravljati z motornim vozilom, temveč tudi, kako varno voziti v cestnem prometu. V procesu poučevanja pridobivajo najbolj ključne izkušnje, da ostanejo varni vozniki tudi v kasnejšem življenju. S tega vidika je dejavnost šol vožnje prav gotovo pomembna dejavnost in zaradi tega je bilo treba nad njo vzpostaviti primeren nadzor. S prihodom Javne agencije RS za varnost prometa se je na tem področju marsikaj spremenilo – šole vožnje niso pod nadzorom samo s strani Javne agencije, ampak tudi s strani Policije in Inšpektorata za delo in Infrastrukturo. Leta 2017 je tudi bila sprejeta novela Zakona o Voznikih, ki je precej zaostrila kadrovske pogoje za delo v šoli vožnje. Diplomsko delo se osredotoča na strokovni nadzor nad strokovnostjo in zakonitostjo dejavnosti šol vožnje, ki ga vrši Javna agencija. Diplomsko delo je nastalo tudi z namenom, da se prikaže mnenje učiteljev vožnje o trenutnem nadzoru ter njihovi predlogi za njegovo izboljšanje. Poleg tega sta v diplomskem delu predstavljeni organizaciji Javne agencije in Združenja šol vožnje Slovenije ter njuno delovanje, predstavljeni so zakonski predpisi za dejavnost šol vožnje in podatki o izvedenih strokovnih nadzorih nad šolami vožnje v obdobju od leta 2013 do leta 2019. S pomočjo primerjave teh podatkov, ki smo jih razdelili v dve obdobji, smo potrdili hipotezo. Strokovni nadzor AVP je dober in uspešno preprečuje zakonske kršitve šol vožnje. Podatki o mnenju učiteljev vožnje so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil preko elektronskega sporočila posredovan 99 šolam vožnje po Sloveniji. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 49 v celoti izpolnjenih anket, 16 pa jih je bilo delno izpolnjenih. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da učitelji vožnje večinoma poznajo namen nadzora ter so mnenja, da je potreben. Vendar nihče od sodelujočih ni imel zelo dobrih izkušenj s temi nadzori. Vsi pa so mnenja, da bi se lahko nadzor precej izboljšal, če bi se upoštevalo njihove predloge. Ključne besede: diplomske naloge, Javna agencija RS za varnost prometa, strokovni nadzor, šole vožnje, mnenja učiteljev vožnje Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 728; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. Javno mnenje o družinskem nasilju v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKerstin Sirk, 2019, diplomsko delo Opis: Nasilje v družini ni nov pojav, temveč je pojav, ki je v družbi prisoten že dolga leta, vendar se ga v zadnjih letih strožje obravnava tako z vidika zakonodaje kot tudi z vidika odzivanja pristojnih institucij in akterjev, ki delujejo v smeri preprečevanja in zatiranja nasilja v družini. Pri oblikovanju javnega mnenja o družinskem nasilju ima velik pomen javno poročanje s strani množičnih medijev. Mediji skušajo na svoj način prikazati primere, ki se zgodijo tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Pri tem morajo biti pozorni pri uporabi izrazov saj lahko s tem, ko uporabljajo nestrokovne izraze povzročajo razvijanje stereotipov, ki se pri oblikovanju mnenja in stališč oprimejo in ostanejo še dolga leta, čeprav se na drugi strani pojavi dodatna strokovna opredelitev strokovnjakov na področju preprečevanja nasilja v družini, ki s pomočjo strokovnega znanja argumentirajo nepravilnosti uporabe stereotipnih izrazov. V zaključnem delu smo opredelili osnovne termine za razumevanje pojava nasilja v družinski skupnosti. Pregledali smo statistične podatke policijske statistike glede pojava nasilja v družini kot kaznivega dejanja in prekrška. Pred pričetkom opredelitve rezultatov raziskovalnega dela smo pregledali pravne akte na področju preprečevanja nasilja v družini od leta 2005 do danes. Ugotovili smo, da se je zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v slovenskem prostoru nadgradila. Prvi nacionalni pravni akt, kateri je in še vedno močno vpliva na preprečevanje nasilja v družini v slovenskem prostoru je tako imenovan Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je bil sprejet leta 2008. Zakon opredeljuje izključno termine, načine ukrepanja in sankcije na področju preprečevanja nasilja v družini.
V končni fazi zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da se s pomočjo poostrene zakonodaje, učinkovitega delovanja pristojnih institucij na področju preprečevanja nasilja v družini in rednega ozaveščanja javnosti o problematiki zmanjšuje pojav tovrstnega nasilja v slovenskem prostoru. Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje v družini, vpliv medijev, oblikovanje javnega mnenja Objavljeno v DKUM: 02.10.2019; Ogledov: 800; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Različna forenzična mnenja - razlogi in posledice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Berčič, 2018, diplomsko delo Opis: Forenzična mnenja se nemalokrat razlikujejo med seboj. Gotovo bi lahko celo rekli, da kolikor je izvedencev, toliko je različnih mnenj. Te razlike so lahko takšne z malo odstopanja ali pa popolnoma nasprotujočih in kontradiktornih, divergentnih mnenj. Na takšne težave niso imuna nobena izvedenska mnenja, saj se razlike med njimi pojavljajo, če gre za strokovnjake, zaposlene v isti službi, zaposlene v isti državi ali pa neznancev, zaposlenih v različnih državah. Razlike med mnenji so verjetno pogostejše in jih je bolj logično pričakovati, če zadevo v pregled pošljemo izvedencem v različne države. Pa vendar si nasprotujejo tudi mnenja strokovnjakov iste stroke v isti državi, kar se zdravemu razumu z veliko verjetnostjo ne zdi najbolj logično.
Toda kaj povzroča razlike v mnenjih? Ali gre za razlike pri izobraževanju in usposabljanju »forenzikov«? Ali so razlog različne metode preiskovanja sledi? Morda so krivi različni sistemi prepričanj, ki veljajo v določeni državi ali na določenem območju? Ali gre za vpliv pristranskosti zaradi primerov, ki so jih v svoji karieri »forenziki« že obravnavali? Ima pri tem morda vmes prste intuicija? Morda osebnost, personalna prepričanja in vrednote ključno prispevanju h končni odločitvi za podano mnenje?
Naša naloga je ugotoviti, zakaj do razlik v izvedenskih mnenjih sploh prihaja ter kakšne so njihove posledice. Prizadevali si bomo odkriti, kje obstajajo tiste ključne pomanjkljivosti, ki prispevajo k tem razlikam. Ključne besede: forenzika, forenzični strokovnjaki, izvedenska mnenja, ENFSI smernice, standardi, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.06.2018; Ogledov: 956; Prenosov: 84
Celotno besedilo (925,80 KB) |
9. Mnenje študentov Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih : primerjava med letoma 2003 in 2017David Armič, 2017, magistrsko delo Opis: Področje zasebnega varovanja je urejeno z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV, 2011), ki ureja pravice in dolžnosti različnih subjektov zasebnega varovanja. Ključni akter zasebnega varovanja so zasebni varnostniki. To so osebe, ki neposredno opravljajo naloge zasebnega varovanja in lahko pri svojem delu uporabljajo ukrepe, določene v ZZasV (2011). V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno mnenje imajo študenti Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih in predvsem, kako se je to spremenilo od leta 2003 do 2017. V raziskavi iz leta 2003 (Nalla, Meško, Sotlar in Bodiroža, 2004) so obravnavana vprašanja o strokovnosti in naravi dela varnostnikov, ki smo jih uporabili tudi v naši raziskavi (2017) in tako pridobili podatke za primerjavo ugotovitev obeh raziskav. Za leto 2017 smo s preverjanjem hipotez ugotovili, da študenti FVV menijo, da varnostniki svojega dela ne opravljajo zelo profesionalno, da ni razlike v mnenju med študenti in študentkami ter da imajo študenti s pozitivnimi izkušnjami z varnostniki boljše mnenje o njih kot tisti z negativnimi izkušnjami. V primerjavi z letom 2003 študenti FVV v letu 2017 zasebne varnostnike vidijo kot enako profesionalne, na drugi strani pa se jim njihovo delo zdi bolj pomembno, koristno in zahtevno (»narava dela varnostnikov«). Mnenje o profesionalnosti varnostnikov se torej ni izboljšalo, medtem ko se je mnenje o naravi dela izboljšalo, sprememb splošnega mnenja o varnostnikih pa ni mogoče ugotoviti. Lahko trdimo le, da se splošno mnenje o varnostnikih ni poslabšalo. Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, študenti, mnenja, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1129; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,80 MB) |
10. Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razredaNina Špiler, 2017, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu.
Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije. Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1028; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,56 MB) |