Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osnovne kognitivne in socialno-psihološke raziskave so pokazale ranljivi del človeške presoje. Kognitivni procesi, vključeni v forenzično delo, z zaznavanjem, presojanjem, razlaganjem in odločanjem, poleg fizične kontaminacije dokazov, igrajo pomembno vlogo pri zanesljivosti odločitve in zaključka. Prepričanja glede nedolžnosti ali krivde osumljenca so prisotna tudi v pravnih okoljih in vplivajo ter vodijo v zbiranje, oceno in razlago dokazov na način lastnega prepričanja. Vključenost pristranskosti kot vira napake forenzične znanosti je najti tudi v primerih neupravičenih obsodb, zato so mnogi predlagali reformo postopkov v smeri ublažitve škodljivih vplivov nezavedne pristranskosti. Z vidika preverjanja ali prepoznavanja pisca ima tudi forenzična preiskava rokopisa in podpisa že dalj časa trajajočo tradicijo v službi pravosodnega sistema in že nekaj let je v teku razprava o veljavnosti znanja in metodologije. Kritiki so mnenja, da je pri sedanji metodologiji pomanjkanje znanstvene in kvantitativne podlage, kar predstavlja preveč tveganja pri tehtanju s parametri subjektivnosti verjetnostne ocene, ki lahko povzročijo napake in vplivajo na končni zaključek. Tudi dostop sodnih izvedencev do informacij o primeru in uporabi dokazov, ki so tako kot rokopisni in podpisni vzorci v sodnem spisu, lahko nevede prinese pristranskost mnenja in vodi do napačnih sodb. Namen diplomskega dela ni obravnava identifikacije rokopisa ali podpisa, temveč obravnava dileme o pristranskosti sodnih izvedencev in metodologije, ki se uporablja v smislu veljavnosti in splošnega sprejetja na področju forenzične znanosti. Raziskave kažejo, da sodni izvedenci sprejemajo odločitve, izražene kot mnenje, z uporabo analitičnih metod, razvitih z usposabljanjem, izobraževanjem in prakso. Predhodne izkušnje brez premikov k izpopolnitvi zagotavljanja zanesljivosti dokazov in razvoju delovnih postopkov, ki ponujajo avtomatiziran pristop ter zavedanje o viru pristranskosti, ne zadoščajo za preprečitev pristranskosti.
Ključne besede: sodnoizvedenska mnenja, objektivnost, subjektivnost, pristranskost, standardi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 112; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Pri javnem mnenju o institucijah policijske dejavnosti je treba gledati celovito, saj so si ljudje različni in imajo različna mnenja. Tudi v različnih življenjskih obdobjih se naša mnenja spreminjajo in so danes morda drugačna od tistih izpred nekaj let. Seveda pa je zelo pomemben odnos institucij do ljudi, kako odprte in dostopne so ljudem in koliko informacij jim zagotavljajo. V diplomskem delu raziskujemo javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti, ki jim jo zagotavlja določena institucija v vsakdanjem življenju. Raziskava na vzorcu 100 prebivalcev MO Ptuj je pokazala, da so si ljudje skladni, saj so vse ocene bile višje ali enake 3. Na vsa vprašanja v anketi so odgovarjali zelo podobno. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Na tem mestu nastopijo pristojne institucije, ki jim ljudje zaupajo. Institucije, ki zagotavljajo varnost, so policija, občinska redarstva, zasebne varnostne službe, gasilci, detektivi, Varnostni sosvet in inšpekcijske službe ter druge. Seveda je zelo pomembno, da za varnost poskrbimo tudi prebivalci sami, saj je vse odvisno od nas, od našega vedenja, mnenj in reakcij. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. Treba se je zavedati, da je Ptuj majhno mesto in prav zato so vrednote in mnenja ljudi drugačna kot v velikih mestih – na prva mesta postavijo institucije, ki jih v velikem mestu najverjetneje ne bi.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, javna mnenja, stališča, Ptuj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Tema diplomskega dela, mnenje staršev o pomenu plavanja otrok, je bila zastavljena z namenom pridobiti mnenje staršev o pomenu plavanja otrok in ugotoviti razloge staršev za vključevanje otrok v trening plavanja. Cilj diplomskega dela je, na teoretičnem nivoju, pojasniti vpliv plavanja na otrokov celotni razvoj, preveriti, ali se razlikuje mnenje o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili otroke v trening plavanja in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen pomen plavanja za otrokov telesni in gibalni razvoj in možnost plavanja za otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedene anonimne ankete. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok, starih od 4 do 7 let, ki trenirajo plavanje, in staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja. Pridobljene podatke smo obdelali s t-testom za neodvisne vzorce, hi kvadrat testom in metodo frekvenčne distribucije. Ugotovili smo, da v mnenju o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili svoje otroke v trening plavanja, in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja, ne obstaja statistično značilna razlika. Prav tako je raziskava pokazala, da znanje plavanja staršev vpliva na vključevanje otrok v trening plavanja. Najpomembnejši razlog staršev za vključitev otrok v trening plavanja je pozitiven vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti njihovih otrok. Velika večina staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja, bi otroke vključila v trening plavanja, če bi imeli to možnost.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, plavanje, mnenja staršev o plavanju, razlogi staršev za vključitev v športne dejavnosti, šport.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 837; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Nasilje v družini ni nov pojav, temveč je pojav, ki je v družbi prisoten že dolga leta, vendar se ga v zadnjih letih strožje obravnava tako z vidika zakonodaje kot tudi z vidika odzivanja pristojnih institucij in akterjev, ki delujejo v smeri preprečevanja in zatiranja nasilja v družini. Pri oblikovanju javnega mnenja o družinskem nasilju ima velik pomen javno poročanje s strani množičnih medijev. Mediji skušajo na svoj način prikazati primere, ki se zgodijo tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Pri tem morajo biti pozorni pri uporabi izrazov saj lahko s tem, ko uporabljajo nestrokovne izraze povzročajo razvijanje stereotipov, ki se pri oblikovanju mnenja in stališč oprimejo in ostanejo še dolga leta, čeprav se na drugi strani pojavi dodatna strokovna opredelitev strokovnjakov na področju preprečevanja nasilja v družini, ki s pomočjo strokovnega znanja argumentirajo nepravilnosti uporabe stereotipnih izrazov. V zaključnem delu smo opredelili osnovne termine za razumevanje pojava nasilja v družinski skupnosti. Pregledali smo statistične podatke policijske statistike glede pojava nasilja v družini kot kaznivega dejanja in prekrška. Pred pričetkom opredelitve rezultatov raziskovalnega dela smo pregledali pravne akte na področju preprečevanja nasilja v družini od leta 2005 do danes. Ugotovili smo, da se je zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v slovenskem prostoru nadgradila. Prvi nacionalni pravni akt, kateri je in še vedno močno vpliva na preprečevanje nasilja v družini v slovenskem prostoru je tako imenovan Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je bil sprejet leta 2008. Zakon opredeljuje izključno termine, načine ukrepanja in sankcije na področju preprečevanja nasilja v družini. V končni fazi zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da se s pomočjo poostrene zakonodaje, učinkovitega delovanja pristojnih institucij na področju preprečevanja nasilja v družini in rednega ozaveščanja javnosti o problematiki zmanjšuje pojav tovrstnega nasilja v slovenskem prostoru.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje v družini, vpliv medijev, oblikovanje javnega mnenja
Objavljeno v DKUM: 02.10.2019; Ogledov: 800; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Področje zasebnega varovanja je urejeno z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV, 2011), ki ureja pravice in dolžnosti različnih subjektov zasebnega varovanja. Ključni akter zasebnega varovanja so zasebni varnostniki. To so osebe, ki neposredno opravljajo naloge zasebnega varovanja in lahko pri svojem delu uporabljajo ukrepe, določene v ZZasV (2011). V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno mnenje imajo študenti Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih in predvsem, kako se je to spremenilo od leta 2003 do 2017. V raziskavi iz leta 2003 (Nalla, Meško, Sotlar in Bodiroža, 2004) so obravnavana vprašanja o strokovnosti in naravi dela varnostnikov, ki smo jih uporabili tudi v naši raziskavi (2017) in tako pridobili podatke za primerjavo ugotovitev obeh raziskav. Za leto 2017 smo s preverjanjem hipotez ugotovili, da študenti FVV menijo, da varnostniki svojega dela ne opravljajo zelo profesionalno, da ni razlike v mnenju med študenti in študentkami ter da imajo študenti s pozitivnimi izkušnjami z varnostniki boljše mnenje o njih kot tisti z negativnimi izkušnjami. V primerjavi z letom 2003 študenti FVV v letu 2017 zasebne varnostnike vidijo kot enako profesionalne, na drugi strani pa se jim njihovo delo zdi bolj pomembno, koristno in zahtevno (»narava dela varnostnikov«). Mnenje o profesionalnosti varnostnikov se torej ni izboljšalo, medtem ko se je mnenje o naravi dela izboljšalo, sprememb splošnega mnenja o varnostnikih pa ni mogoče ugotoviti. Lahko trdimo le, da se splošno mnenje o varnostnikih ni poslabšalo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, študenti, mnenja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1129; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,80 MB)