| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
MEHANOKEMIJSKA SINTEZA KADMIJEVIH IN BAKROVIH HALKOGENIDOV
Marjetka Varlec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preizkusiti možnost uporabe visokoenergijskega krogličnega mlina SPEX 8000M za sintezo binarnih halkogenidov kadmija in bakra z žveplom, selenom in telurjem. Sintetizirane prahove smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Delo je bilo namenjeno tudi spoznavanju termogravimetrične analize (TGA).
Ključne besede: Mehanokemijska sinteza, Visokoenergijski kroglični mlin, Rentgenska praškovna difrakcija, Termogravimetrična analiza (TGA), Kadmijevi halkogenidi, Bakrovi halkogenidi.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2130; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
ODPRAVA MAŠENJA V CIKLONU MEŠALCA MOČNIH KRMIL
Peter Prijol, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je raziskan problem mašenja ciklona mlina za mletje zrnja proizvajalca opreme za močno krmo 'Strojno ključavničarstvo Emilijan Rudolf', ki je namenjen mešanju močne krme na kmetiji. Ugotovljeno je bilo vsakokratno mašenje ciklona nad mešalcem, ko se je mešalec napolnil z mletim zrnjem do višine ciklona. Zaradi te napake je moral delavec opazovati dogajanje v mešalcu in ročno vključiti mešalo, da se je zmleto zrnje enakomerno porazdelilo po mešalcu. Z dograditvijo kapacitivnega senzorja na ciklon pri vhodu v mešalec se je napaka odpravila, povečali sta se produktivnost in zanesljivost mešanja. Nameščeni kapacitivni senzor tako zazna višino mlete mase in sproži mešalo, ki enakomerno razporedi maso po mešalcu, kadar nivo zmletega zrnja doseže kritično točko. Porabljeni čas za opazovanje mešalca lahko sedaj delavec porabi za nasipavanje zrnja v zaboj za mletje zrnja. Preizkus učinkovitosti naprave je bila narejen z mletjem različnih vrst žit (koruza, pšenica, ječmen) in soje. Merili smo čas od pričetka mletja zrnja do prve zamašitve, oziroma, ko je senzor zaznal zamašitev, in čas do maksimalne kapacitete mešalca. Pri merjenju smo ugotovili, da se najhitreje zamaši mleta koruza (18 min in 54 s), najkasneje pa soja (26 min in 34 s).
Ključne besede: mešalec močnih krmil, kapacitivni senzor, mlin za mletje zrnja
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1864; Prenosov: 0

5.
PREDMETI TEHNIŠKE DEDIŠČINE V FUNKCIJI PRIDOBIVANJA NOVIH ZNANJ IN STALIŠČ
Peter Trbuc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga PREDMETI TEHNIŠKE DEDIŠČINE V FUNKCIJI PRIDOBIVANJA NOVIH ZNANJ IN STALIŠČ je sestavljena iz treh delov: teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljen pojem tehniške kulturne dediščine in pomen ohranjanja le te. Predstavljeno je tudi, kdo danes vse skrbi za ohranjanje tehniške kulturne dediščine, kakšne težave se pojavljajo pri tem in kakšna je uporabnost tehniške kulturne dediščine. V empiričnemu delu je predstavljena raziskava s hipotezami, spremenljivkami, populacijski vzorec in postopki zbiranja podatkov. Raziskava ugotavlja ali učenci vidijo potrebo po ohranjanju tehniške kulturne dediščine, spoznajo pomembnost vključitve šole v ta proces in imajo izkušnje z ohranjanjem tehniške kulturne dediščine. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo opazovanja in ankete. Rezultati so prikazani tabelarično in grafično. V praktičnem delu je predstavljena učna priprava za sklop ur, za izdelavo izdelka iz lesa v 6. razredu devetletke, pri predmetu tehnika in tehnologija. V analizi ankete se predstavljeni rezultati ankete. Analiza je opremljena z grafikoni in komentarji rezultatov. V zadnjem delu pa so podana navodila za izdelavo mlina na veter, ki se nahaja na Stari Gori in priložena je dokumentacija s tehničnimi risbami.
Ključne besede: tehniška kulturna dediščina, mlin na veter, tehnika in tehnologija, izdelek iz lesa, tehnična dokumentacija
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1823; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (16,11 MB)

6.
KONSTRUIRANJE NAPRAVE ZA MLETJE PET EMBALAŽE
Žan Šinkovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je konstruiranje naprave za zmanjšanje prostornine PET embalaže. Odločili smo se, da bomo skonstruirali mlin, ki bo mlel PET embalažo. Dimenzije mlina so odvisne od največjih dimenzij PET embalaže, katere smo dobili z meritvami embalaže. Rezkar, ki melje embalažo smo dimenzionirali glede na velikost embalaže, ter želeno velikost zmletih delcev. Preračunali smo napetosti, ki se pojavijo med mletjem in na podlagi tega predpisali moč elektromotorja ter prestavno razmerje reduktorja. Mlin je sestavljen iz standardnih strojnih elementov, konstrukcije ter rezalnega orodja. Skonstruirali smo ga s pomočjo programa »CATIA V5«.
Ključne besede: PET embalaža, recikliranje, mlin za mletje, konstruiranje
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1879; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
STARE PRAKSE TRAJNOSTNE RABE VODE V OBČINI BLED
Metka Pazlar, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je najprej obravnavano vodovje kot sestavni del pokrajine, v kateri leži občina Bled. V nadaljevanju so z vidika rabe vode predstavljene in opisane tradicionalne rabe vode na tem območju. Blejsko jezero, Sava Bohinjka in Sava Dolinka že od nekdaj nudijo ugodne pogoje za turizem, ostanki več stoletij nazaj delujočih mlinov in žag na potokih so samo še nema priča takratne rabe vode, prav tako pa se spreminja tudi oskrba s pitno vodo in raba vode v kmetijstvu. Naloga poudarja pomen varovanja voda, predvsem zaščito pitne vode, ki je ni v izobilju, pa tudi jezer. Prebivalci že od nekdaj iščejo zaščito pred erozijo in poplavami. Kranjska stena je primer dobre slovenske prakse zaščite brežin. Nekatere tradicionalne prakse rabe vode so se v obdobju globalizacije že skoraj povsem izgubile, zato je poznavanje lokalnih primerov še toliko bolj pomembno za trajnostni razvoj.
Ključne besede: raba vode, mlin, žaga, vodovod, turizem, kranjska stena, varovanje voda
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 1001; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

8.
TURISTIČNI RAZVOJ TERM BANOVCI
Tamara Črček, 2013, diplomsko delo

Opis: Termalno kopališče v Banovcih je priljubljeno med domačimi in tujimi gosti zaradi svoje majhnosti in okolice. Zelo zanimive so tudi zaradi nudističnega kampa, ki je prvi tovrsten kamp ob termalnih vodah v Evropi. Diplomska naloga vsebuje turistični razvoj Term Banovci. Obravnavano je odkritje termalne vode in razvoj turistične ponudbe v Banovcih, opisane so naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti proučevanega območja ter možnosti za rekreacijo in izletništvo. S pomočjo statističnih podatkov so pregledane in argumentirane nastanitvene zmogljivosti term in obseg turističnega prometa v obdobju od leta 1987 do 2011. Po posameznih temah so razloženi tudi osnovni pojmi, ki so pomembni pri proučevanju in analizi obsega turističnega prometa. V zadnjem delu je predstavljena anketa o mnenju turistov glede termalnega kopališča Banovci, ki je prikazana in interpretirana s tabelami in grafi. Na koncu so s pomočjo pregledane literature in opravljenega terenskega dela podane pozitivne in negativne posledice turističnega razvoja Term Banovci na okolico vključno s SWOT analizo.
Ključne besede: vrtina, mlin na Muri, kolesarske poti, Sončni gaj, Zeleni gaj, nudistični kamp, vinska cesta, zelhenca
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1682; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

9.
MERILNIK ELEKTROSTATIČNEGA POLJA Z ELEKTRIČNIM POLJSKIM MLINOM
Gregor Pahor, 2015, magistrsko delo

Opis: Na začetku magistrskega dela smo opisali zgodovino razvoja elektromagnetizma, električno zgradbo Zemeljske atmosfere, električno polje v ozračju in globalni atmosferski tokokrog. Ker naše delo temelji na merjenju jakosti električnega polja, smo opisali, kako se električno polje spreminja z vremenom in višino ter kakšni so vplivi kozmičnih žarkov na nastanek električnega polja. Sledi opis obstoječih meritev jakosti električnega polja in osnovne zgradbe mlina električne poljske jakosti. Nato smo opisali mehansko zgradbo in uporabljeno strojno opremo našega mlina. Vsak del vezja smo posebej razložili. Opisali smo tudi uporabljeno programsko opremo. Prikazali smo še rezultate laboratorijskih in okoljskih meritev.
Ključne besede: električno polje, poljska jakost, merilni sistem, električni mlin, zaslonka, mikroprocesor
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 534; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

10.
PRENOVA JOŠTOVEGA MLINA V CELJU ARHITEKTURNA REANIMACIJA
Daša Funtek, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja rešitev idejne prenove Joštovega mlina v Celju, ki je redek primer tovrstne industrijske arhitekturne dediščine iz prve polovice 20. stoletja, s simbolne zgodovinske plati pa ga povezujemo z zapuščino Celjskih grofov. Rdeča nit naloge je odnos med starim in novim, kar se odraža tudi v samem prijemu arhitekturne prenove. Posledično se magistrsko delo dotika treh ključnih sklopov, ki narekujejo izhodišča za razmišljanje o reanimaciji Joštovega mlina; staro in novo v arhitekturi, prenova ter specifika industrijske arhitekture. Idejna rešitev reanimacije, zasnovana na podlagi teoretskih izhodišč in arhitekturnih analiz, se odziva na relacijo starega in novega na način, ki ohranja vse vredne dele stare stavbne strukture, novi pa jo z lastnim oblikovalskim pristopom dopolnjujejo. Novo se odmika od starega, močna konceptualna zasnova pa dodatno poudari značaj obstoječe stavbne mase. Opuščena industrijska arhitektura tako ne predstavlja več problema, temveč rešitev, ki skupaj z novimi arhitekturnimi intervencijami postane dodana vrednost.
Ključne besede: Joštov mlin, prenova, arhitekturna reanimacija, industrijska arhitektura, kulturna dediščina, staro, novo, Celje
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1002; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (16,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici