| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
SINTEZA NANODELCEV Cu-NI ZA UPORABO V MAGNETNI HIPERTERMIJI
Jasmina Erker, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri način sinteze, bi bil bolj primeren za pripravo magnetnih nanodelcev Cu-Ni z ustrezno sestavo za nadaljno uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, uporabljenih v magnetni hipertermiji. Nanodelce smo sintetizirali s pomočjo mletja in mikroemulzij. S pomočjo rezultatov rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev CuNi in kvalitativno karakterizirali vzorce. S termogravimetrično analizo (TGA) smo pri kontroliranem segrevanju določali Curiejevo temperaturo vzorcev. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Na koncu so bile izvedene še magnetne meritve z VSM magnetometrom. Optimalna Curijeva temperatura (Tc) 45°C je bila izmerjena pri vzorcu sestave: Cu27,5Ni72,5, ki smo ga pripravili z mletjem. Magnetne meritve so pokazale, da vzorci nimajo koercitivnosti, kar kaže na superparamagnetne lastnosti magnetnih delcev. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže manjše zaglomerirane delce, ki ležijo na večjih ploščicah. Nanodelci vzorca Cu27,5Ni72,5 , ki smo ga sintetizirali z mletjem, bi bili torej najbolj primerni za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: mehansko mletje, metoda mikroemulzij, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, magnetni nanodelci
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2422; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

6.
ODPRAVA MAŠENJA V CIKLONU MEŠALCA MOČNIH KRMIL
Peter Prijol, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je raziskan problem mašenja ciklona mlina za mletje zrnja proizvajalca opreme za močno krmo 'Strojno ključavničarstvo Emilijan Rudolf', ki je namenjen mešanju močne krme na kmetiji. Ugotovljeno je bilo vsakokratno mašenje ciklona nad mešalcem, ko se je mešalec napolnil z mletim zrnjem do višine ciklona. Zaradi te napake je moral delavec opazovati dogajanje v mešalcu in ročno vključiti mešalo, da se je zmleto zrnje enakomerno porazdelilo po mešalcu. Z dograditvijo kapacitivnega senzorja na ciklon pri vhodu v mešalec se je napaka odpravila, povečali sta se produktivnost in zanesljivost mešanja. Nameščeni kapacitivni senzor tako zazna višino mlete mase in sproži mešalo, ki enakomerno razporedi maso po mešalcu, kadar nivo zmletega zrnja doseže kritično točko. Porabljeni čas za opazovanje mešalca lahko sedaj delavec porabi za nasipavanje zrnja v zaboj za mletje zrnja. Preizkus učinkovitosti naprave je bila narejen z mletjem različnih vrst žit (koruza, pšenica, ječmen) in soje. Merili smo čas od pričetka mletja zrnja do prve zamašitve, oziroma, ko je senzor zaznal zamašitev, in čas do maksimalne kapacitete mešalca. Pri merjenju smo ugotovili, da se najhitreje zamaši mleta koruza (18 min in 54 s), najkasneje pa soja (26 min in 34 s).
Ključne besede: mešalec močnih krmil, kapacitivni senzor, mlin za mletje zrnja
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1825; Prenosov: 0

7.
KONSTRUIRANJE NAPRAVE ZA MLETJE PET EMBALAŽE
Žan Šinkovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je konstruiranje naprave za zmanjšanje prostornine PET embalaže. Odločili smo se, da bomo skonstruirali mlin, ki bo mlel PET embalažo. Dimenzije mlina so odvisne od največjih dimenzij PET embalaže, katere smo dobili z meritvami embalaže. Rezkar, ki melje embalažo smo dimenzionirali glede na velikost embalaže, ter želeno velikost zmletih delcev. Preračunali smo napetosti, ki se pojavijo med mletjem in na podlagi tega predpisali moč elektromotorja ter prestavno razmerje reduktorja. Mlin je sestavljen iz standardnih strojnih elementov, konstrukcije ter rezalnega orodja. Skonstruirali smo ga s pomočjo programa »CATIA V5«.
Ključne besede: PET embalaža, recikliranje, mlin za mletje, konstruiranje
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1846; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA KOMPOZITA STEKLO-KERAMIKA ZA UPORABO V LTCC TEHNOLOGIJI
Marko Vrabelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu opisujemo študijo kompozitov steklo-keramika, ki so primerni za pripravo večplastnih struktur na osnovi keramike z nizko temperaturo žganja (Low Temperature Co-fired Ceramics – LTCC). Osredotočili smo se na sintezo nizko taljivega stekla, pogoje drobljenja in mletja stekla, homogenizacijo steklaste faze in delcev korunda in določanje pogojev žganja kompozitov. Nizko taljivo silikatno steklo na osnovi SiO2, PbO, Al2O3, CaO, B2O3, Na2O, K2O, Cr2O3, CoO in MgO smo pripravili iz homogenizirane zmesi reagentov, ki smo jo kalcinirali pri temperaturi kalcinacije, T = 750 °C. Vzorec kalcinirane zmesi smo segrevali v segrevalnem mikroskopu in ugotovili, da se tali nad 1050 °C. Steklo, ki smo ga sintetizirali pri temperaturi, T = 1200 °, je bilo rentgensko amorfno, z enakomerno mikrostrukturo in z nizko temperaturo sintranja: začetek krčenja je bil pri temperaturi, T = 660 °C in končni skrček pri temperaturi, T = 780 °C, zato smo ga uporabili za nadaljnje delo. Za pripravo kompozitov smo morali steklasto fazo zdrobiti in zmleti. Na podlagi meritev velikosti in porazdelitve velikosti delcev stekla smo ugotovili, da je manjše vzorce z maso, m = 4 g primerneje drobiti s stresalnim mlinom, večje z maso m = 30 g pa z vibracijskim mlinom. Steklo smo nadalje mleli v planetarnem mlinu v vodnem mediju. Povprečna velikost delcev po 6 urah mletja je bila 2,10 µm. Korundni prah je bil precej grob, povprečna velikost delcev je bila 3,15 µm, zato smo ga mleli v atritorju. Po 90 minutah mletja se je povprečna velikost delcev zmanjšala na 1,32 µm. Nadalje smo pomleti fazi stekla in korunda v utežnem razmerju 50:50 homogenizirali v planetarnem mlinu v acetonu. Vzorce smo segrevali v komorni peči s hitrostjo, rs = 2 in 5 °C/min in pri časih t = 30, 60 in 120 min pri temperaturi T = 850 °C. Posnetki mikrostruktur sintranih vzorcev kažejo, da sta steklo in korund v kompozitih homogeno porazdeljena. V vseh vzorcih so bile prisotne pore mikronske velikosti. Vzorci, žgani krajši čas (rs = 2 °C/min, t = 30, min in rs = 5 °C/min, t = 30, 60 min), so bili rentgensko amorfni. Pri vzorcih, ki so bili žgani pri daljših časih, smo tako z rentgensko fazno analizo kot z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov potrdili prisotnost faze anortita (CaAl2Si2O8). Lastnosti vzorcev kompozita steklo-korund smo primerjali s komercialnim vzorcem LTCC, pripravljenim pri enakih pogojih, to je pri temperaturi, T = 850 °C in pri časih t = 30, 60 in 120 min, in ugotovili, da imajo podobno gostoto, fazno sestavo in mikrostrukturo.
Ključne besede: večplastne komponente, kompozit steklo-keramika, sinteza stekla, mletje stekla, sintranje, mikrostruktura
Objavljeno: 23.07.2012; Ogledov: 1634; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

9.
Obvladovanje pojava trihotecenskih mikotoksinov (deoksinivalenol in nivalenol) v neindustrijski verigi pridelave in predelave krušnih žit
Aleš Kolmanič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Da bi opravili analizo spreminjanja vsebnosti trihotecenskih mikotoksinov deoksinivalenol (DON) in nivalenol (NIV) v pridelovalni in predelovalni verigi, smo pšenico pridelovali v poljskih poskusih na majhnih parcelicah, jo poželi in očistili z različnimi napravami za čiščenje, nato smo jo zmleli v različne vrste moke in nazadnje spekli kruh. Izvedli smo tudi poskus skladiščenja moke v različnih skladiščnih razmerah. Štiri kultivarje pšenice z različno stopnjo odpornosti (tolerantnosti) na okužbe z glivami, ki povzročajo fuzariozo klasa (FHB), smo gojili v poljskih poskusih. Med cvetenjem smo pšenico okužili s sporami gliv iz rodu Fusarium. Požeto zrnje smo prečistili s pomočjo posebne čistilne naprave, ki je ločila zrnje v štiri velikostne razrede (F1 > 2,4 mm, F2 2,0–2,4 mm, F3 1,8–2,0 mm, F4 < 1,8 mm). Zrnje vsakega velikostnega razreda smo ročno ločili na štiri frakcije glede na pojav in intenziteto vidnih znamenj bolezni FHB (zrnje brez vsakih znamenj, zrnje s spremembo barve in brez sprememb v obliki, zrnje s spremembo barve in zmernimi spremembami v obliki ter zrnje s spremembo barve in velikimi spremembami v obliki). Vsebnost DON in NIV v zrnju različnih frakcij smo določili z uporabo tekočinske kromatografije (HPLC-UV). Izvedene so bile primerjave med vsebnostjo DON v zrnju pred čiščenjem in vsebnostjo v ločenih frakcijah po čiščenju. Stopnja učinkovitosti čiščenja (stopnja zmanjševanja vsebnosti DON ob čiščenju) je bila višja pri zmerno odpornem in občutljivem kultivarju kot pri FHB-tolerantnem kultivarju. Očiščeno zrnje brez vidnih znamenj okužb je pri tolerantnem kultivarju vsebovalo dvakrat več DON (870–1350 µg/kg) kot zrnje enake frakcije pri zmerno tolerantnem kultivarju (160–570 µg/kg) in primerljivo količino kot pri na FHB občutljivem kultivarju (905–1140 µg/kg). Rezultati poskusa kažejo na obstoj FHB-tolerantnih pšeničnih kultivarjev, ki imajo lahko velik del zrnja brez vidnih vizualnih znamenj okužb, ki lahko kljub odsotnosti znamenj okužb vsebujejo visoke vsebnosti DON. Takšnega zrnja pri postopkih priprave za mletje ne moremo odstraniti s standardnimi postopki čiščenja zrnja. Takšni tolerantni kultivarji pšenice lahko pripomorejo k zmanjšanju izgub pridelka zaradi FHB, vendar niso primerni za proizvodnjo polnozrnate moke v neindustrijskih predelovalnih sistemih. Poskus z mletjem in peko kruha je pokazal, da ta postopka značilno vplivata na vsebnost DON in NIV v kruhu. Preučeval se je vpliv treh mlevskih tehnik (standardno industrijsko mletje – IM, mlin kladivar – KL in tradicionalni mlevski kamen – MK) ter dveh načinov peke (v industrijski peči in v keramični krušni peči). Začetna vsebnost DON v zrnju je bila 1400–1900 µg/kg ter NIV 130–200 µg/kg in se je po mletju v tri tipe moke v moki gibala med 310–370 µg/kg DON in <50–70 µg/kg NIV pri industrijski moki – IM, 1060–1400 µg/kg DON in 60–87 µg/kg NIV v industrijski polnozrnati moki – KL ter 1100–1770 µg/kg DON in 80–95 µg/kg NIV v tradicionalni polnozrnati moki – MK. Povprečno zmanjšanje vsebnosti DON med peko kruha je bilo po 70-minutni peki (195–235 °C) 47,2 % pri peki v industrijski peči ter 48,7 % pri peki v keramični peči. Vsebnosti DON v kruhu so bile po peki v industrijski peči iz IM pod mejo 500 µg/kg, medtem ko so vrednosti pri kruhu, pripravljenem iz polnozrnate tradicionalne moke in pečenem v krušni peči gibale med 850 in 950 µg/kg. Rezultati poskusa s skladiščenjem moke v različni embalaži so pokazali, da ni bilo statistično značilnih razlik v spreminjanju vsebnosti DON v moki med skladiščenjem pri skladiščenju pri 10 °C in 25 °C. Po 120-dnevnem skladiščenju so se vsebnosti DON in NIV zmanjšale za 0–29 % glede na začetne vrednosti in v odvisnosti od uporabljene embalaže. Največja redukcija vsebnosti mikotoksinov smo opazili pri KL- in MK-moki, pakirani v papirnate vrečke in skladiščeni pri 25 °C. Najmanjše zmanjšanje je bilo pri IM-moki, pakirani v zatesnjene plastičn
Ključne besede: mikotoksini, deoksinivalenol, pšenica, zrnje, kultivar, čiščenje, mletje, predelava, polnozrnata moka, ohranjanje toksinov, skladiščenje moke
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2535; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

10.
RAZVOJ TEHNOLOŠKEGA PROCESA PRIDOBIVANJA PREHRAMBENIH KALCIJEVIH FOSFATOV
Tanja Tatjana Medveš, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je prikazati razvoj tehnološkega procesa proizvodnje prehrambenih kalcijevih fosfatov s poudarkom na sušenju z razprševanjem. V TKI Hrastnik smo edini proizvajalci prehrambenih kalcijevih fosfatov v Sloveniji, prav tako je na razpolago zelo malo literature o proizvodnih postopkih pridobivanja le-teh, zato se pri razvoju tehnološkega postopka opiramo predvsem na zahteve kupcev, ki določajo, kakšen naj bo produkt. Seveda je potrebno upoštevati tudi zahteve, ki jih narekujejo predpisi. Prva faza razvoja tehnološkega procesa prehrambenih kalcijevih fosfatov je potekala v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani, kjer smo na pilotni napravi testirali in definirali procesne parametre kot so pH vrednost napajalne raztopine (slurry-ja), temperatura reakcije, vstopna in izstopna temperatura napajalne raztopine za sušenje na razpršilnem sušilniku. Druga faza razvoja prehrambenih kalcijevih fosfatov pa je prenos iz pilotne naprave v proizvodni proces, kjer smo definirali še preostale procesne parametre, kot so pretok napajalne raztopine na razpršilni disk, hitrost razprševanja oziroma hitrost vrtenja razpršilnega diska. Ugotovili smo, da samo s sušenjem in sejanjem ne dosežemo ustrezne porazdelitve velikosti delcev, prav tako pa samo s povečanjem hitrosti razprševanja problema neustrezne porazdelitve velikosti delcev ne rešimo. Potrebna je še dodatna operacija in to je mletje.
Ključne besede: kalcijevi fosfati, sušenje, sušenje z razprševanjem, porazdelitev velikosti delcev, mletje
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1365; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici