| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje funkcionalnega živila na slovenski trg: primer Pomurskih mlekarn
Sebjan Hari, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 smo s pomočjo terenske in spletne ankete ugotavljali potencialni interes potrošnikov za novo funkcionalno živilo Pomurskih mlekarn — mleko z dodatki fitosterolov. Iz rezultatov obeh anket smo ugotovili, da je prepoznavnost pojma »funkcionalno živilo« zelo slaba, pozna ga le 20% anketirancev, kjer je poznavanje pojma odvisno od starosti in izobrazbe. Približno 50% anketirancev je pripravljenih kupiti izdelek (pripravljenost ni odvisna od starosti in izobrazbe), le približno 30% pa jih je pripravljenih plačati višjo ceno zanj, kjer je pripravljenost odvisna od starosti le v spletni anketi. Vzporedno smo raziskovali trg konkurenčnih izdelkov na domačem trgu in izpostavili nekatere podobne izdelke na tujih trgih, kjer smo ugotovili, da mleka z dodatki fitosterolov na domačem trgu ni, najdemo pa veliko različnih fermentiranih jogurtov s funkcionalnimi sestavinami, med drugim tudi z dodatki fitosterolov. Na drugih trgih se podobni izdelki nahajajo v obliki fermentiranih stogramskih jogurtov, ki vsebujejo takšno količino fitosterolov, da z eno stekleničko zadovoljimo potreben dnevni vnos. Glede na rezultate obeh anket, poglobljen intervju s tržniki Pomurskih mlekarn in dokaj dobro pokritost trga sklepamo, da je novi izdelek potrebno tudi cenovno približati kupcem obstoječega izdelka - pomurskega mleka. Ob tem je ključnega pomena, da kupcem korektno predstavimo vse bistvene značilnost in prednosti uživanja mleka.
Ključne besede: anketa, novo funkcionalno živilo, fitosteroli, mleko, raziskava trga.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2073; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
Prireja mleka in krmna baza na družinskih kmetijah Kmetijske zadruge Šentjur
Lidija Mužerlin, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil primerjati različna odkupna območja mleka po kvalitativnih lastnostih. Tako smo med seboj primerjali mleko odkupljeno na območju Kmetijske zadruge Šentjur, odkupnem območju Mlekarne Celeia in odkupljeno mleko celotnega območja Slovenije. Prireja mleka je v veliki meri odvisna tudi od prehrane krav, zato nas je zanimalo, kako imajo boljše družinske kmetije na območju Kmetijske zadruge Šentjur izravnane krmne obroke za krave molznice. Zbrali smo 36 mesečnih obračunov. Proučevali smo odkupljene količine mleka, vsebnost mikroorganizmov, skupno število somatskih celic ter vsebnost maščob in beljakovin za obdobje 2006 - 2008. Na obravnavanih kmetijah smo ugotovili dejansko sestavo krmnih obrokov. Krmne obroke smo ovrednotili na podlagi tabelarnih vrednosti. Živalim je bil skozi vso leto na voljo zimski krmni obrok na osnovi koruzne in travne silaže, sena ter dodatka koncentrirane krme. Molznice so bile ustrezno oskrbljene z energijo medtem, ko je bil pri beljakovinah ugotovljen primanjkljaj (6 % prebavljivih surovih beljakovin). Odkupljeno mleko iz obravnavanih območij se ni razlikovalo po bistvenih mikrobioloških kakovostnih postavkah.
Ključne besede: Ključne besede: odkupljeno mleko/ maščobe/ beljakovine/ mikroorganizmi/ somatske celice, /krmni obrok OP: 59 s., 16 pregl., 10 graf., 55 ref.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2254; Prenosov: 311 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (363,75 KB)

3.
Mlekomat - nova možnost za prodajo svežega mleka
Urška Golčman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v anketi proučevali, kako uporabniki mlekomatov ocenjujejo sveže mleko v primerjavi s pasteriziranim trgovinskim mlekom in kakšna se jim zdi osveščenost o teh, v Sloveniji že razširjenih avtomatskih napravah najsodobnejše tehnologije za prodajo svežega mleka. Na mlekomatih kmetije Lavbič smo z anketo ugotovili, da se za nakup mleka na mlekomatu odloča 44 % oseb moškega in 56 % ženskega spola, da je bilo kar 48 % anketirancev starih med 20 in 50 let, da je kar 50 % anketiranih zaključilo srednjo šolo, 34 % anketirancev je zaključilo osnovno šolo in 16 % anketiranih je imelo končano višjo oziroma visoko šolo. Zanimivo je bilo, da je kar 62 % anketirancev izvedelo za mlekomat od svojcev in prijateljev in le 38 % iz reklamnih oglasov. 92 % anketirancev je mnenja, da je mleko iz mlekomata v primerjavi s trgovinskim, bolj okusno in sveže, 8 % pa jih meni, da je mleko iz mlekomata dobro. 96 % anketiranih je prepričanih v to, da je sveže mleko bolj zdravo kot pasterizirano in kar 84 % jih meni, da se za nakup mleka na mlekomatu odloča premalo ljudi, ker je premalo poznano.
Ključne besede: mleko, avtomat, starostna struktura, anketa, kvaliteta
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1807; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (690,37 KB)

4.
Analiza parametrov mlečnosti in plodnosti na govedorejski kmetiji
Marko Štampar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji, izbrani za to raziskavo, se redno izvaja mesečna kontrola mlečnosti. Z analizo smo ugotovili, da je osnovni krmni obrok sestavljen neustrezno, saj v njem primanjkuje prebavljivih surovih beljakovin. Rezultati kontrol mlečnosti so nam pokazali nepravilnosti prehrane. Porazdelitev krav v polja glede razmerja med maščobo in beljakovinami v mleku (M/B) nam je pokazala, da je bilo decembra 2008 v optimalnem polju B2M/B več krav kot leta 2007. Tudi vsebnost sečnine je bila pri obroku leta 2008 višja kot leto poprej. Pri obračunu standardne laktacije med letoma 2007 in 2008 smo ugotovili, da med obravnavanima letoma ni statistično značilnih razlik. Primerjava med pasmami je pokazala, da se LS-pasma statistično razlikuje od ČB in KR v vsebnosti maščob v mleku (P < 0,05). Največja mlečnost je bila leta 2007 pri prvesnicah. Leta 2008 je bila najvišja mlečnost v tretji laktaciji. Rezultati plodnosti po obroku v letu 2008 so boljši kot pred obrokom v letu 2008. Dolžina cele laktacije je trajala v povprečju 374 dni.
Ključne besede: krave molznice, mleko, prehrana, plodnost
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2181; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
VPLIV LETNEGA ČASA NA SESTAVO MLEKA V PETLETNEM OBDOBJU
Martina Rokavec, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo temelji na podatkih o sestavi mleka (beljakovine, sečnina,maščobe, laktoza), pridobljenih od KGZS - Zavoda Ptuj od leta 2006 do 2010. V analizo smo vključili večino vzorcev mleka kmetijskih gospodarstev na omenjenem območju, vključenih v kontrolo prireje. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv letnega časa na vsebnost maščob, beljakovin, sečnine in laktoze v mleku. Nadalje smo ugotavljali, ali obstajajo korelacije med navedenimi parametri mleka. Rezultati so pokazali, da se posamezne sestavine mleka statistično značilno razlikujejo(α=0,01) glede na zimsko in poletno obdobje. Povprečne vsebnosti beljakovin, maščob in laktoze so bile v poletnem obdobju nižje kot v zimskem obdobju, medtem ko je bila povprečna vrednost sečnine nižja v zimskem obdobju. Nadalje smo ugotovili, da obstajajo značilne linearne korelacije med vsemi sestavinami mleka. Korelacija med maščobami in beljakovinami je bila pozitivna, korelacije med vsemi ostalimi parametri mleka pa so bile negativne.
Ključne besede: mleko, sestava mleka, letni časi
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 563; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (470,98 KB)

6.
REORGANIZACIJA EMBALIRANJA MLEKA V PODJETJU MLEKARNA CELEIA D.O.O.
Kristjan Toman, 2011, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo predstavili embaliranje in reorganizacijo embaliranja mleka v podjetju Mlekarna Celeia d. o. o. Glavno vprašanje, ki nas spremlja skozi celotno delo, je, kako in katero embalažo uporabiti v teh časih za embaliranje mleka, da zadostimo visokim zahtevam ekologije, hkrati pa ne izgubljamo preveč denarja na račun boljše embalaže. V prvem delu smo na splošno opisali embalažo, njene funkcije, naloge, lastnosti in njen razvoj od začetka pojavljanja embalaže, pa vse do danes, ko si brez nje ne znamo več predstavljati življenja. V drugem delu pa smo analizirali sedanji proces proizvodnje oziroma embaliranja mleka v tetrapake, ter predstavili njegove prednosti in slabosti. V zadnjem delu smo predstavili prenovo procesa obstoječega sistema, naredili primerjavo med starim in novim sistemom embaliranja mleka, ter podali predloge za rešitev problema.
Ključne besede: embalaža, tetrapak, steklenica, mleko
Objavljeno: 18.10.2011; Ogledov: 1412; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
VPLIVI NA KAKOVOST SUROVEGA MLEKA V RAZLIČNIH SERIJAH DOSTAV DO MLEKOMATOV KMETIJE VEIS
Simona Veis, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati spremembe v številu mikroorganizmov surovega mleka glede na različne serije dostav do mlekomatov kmetije Veis in dokazati, da je to mleko zdravo in higiensko neoporečno. Spremljali smo kakovost surovega mleka pri različnih temperaturah mleka in okolice. Analizirali smo petdeset vzorcev mleka na SŠMO in deset vzorcev na SŠC. Jemanje vzorcev je potekalo od maja do avgusta 2010. Kemijsko in mikrobiološko analizo vzorcev smo opravili v laboratoriju za mlekarstvo Biotehniške fakultete v Domžalah. Vzorce smo analizirali sveže in nikoli starejše od 48 ur po odvzemu. Temperaturo mleka in okolice smo merili z vbodnim termometrom za živila. Analize vzorcev so pokazale, da je povprečna vrednost surovega mleka v vseh serijah dostav I. kakovostnega razreda. Vzorec doma je vseboval 5.700 SŠMO/ml surovega mleka in se je razlikoval od vzorcev mlekomata 1 za 85.900 in mlekomata 2 za 45.700 SŠMO/ml surovega mleka, po neposredni prodaji pa na mlekomatu 1 62.329 SŠMO/ml in mlekomatu 2 57.300 SŠMO/ml. Na mlekomatu 1 med vzorcema ob dostavi in v ostanku mleka ni bilo večjih odstopanj v vrednosti SŠMO/ml mleka. Vsebnost SŠC v mleku, je znašala v povprečju 294.100/ ml mleka. Temperature v povprečju nikoli niso presegle 4,1° C na mlekomatu 1 in na mlekomatu 2 5,2° C v prvi seriji dostav. V drugi seriji dostav pa na mlekomatu 1 niso presegle v povprečju 3,9° C, na mlekomatu 2 pa 3,6° C. Ugotovili smo, da ima lokacija statistično značilni vpliv na SŠMO/ml in na temperaturo mleka.
Ključne besede: surovo mleko, kakovost mleka, mlekomat
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1696; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (216,68 KB)

8.
9.
PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA IZBRANIH KMETIJAH KOROŠKE REGIJE Z RAZLIČNIMI MOŽNOSTMI ZA KMETOVANJE
Simona Gologranc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo preučevali tehnološko kakovost mleka glede na različne možnosti za kmetovanje (območja z omejenimi dejavniki (OMD) in nižinska območja, ki ne sodijo v OMD). V raziskavo smo vključili 18 kmetij iz koroške regije: 6 iz gričevnato hribovskega, 7 iz gorsko višinskega in 5 iz nižinskega območja. Z anketo smo pridobili informacije o staležu živali, načinu reje in molže, krmnem obroku ipd. Kakovost mleka (sestava, zmrziščna točka in skupno število mikroorganizmov ter somatskih celic) smo določili s pomočjo podatkov AT kontrole (mesečne kontrole), standardnih laktacij ter analiz bazenskih vzorcev Mlekarne Celeia. Rezultati analiz mleka niso pokazali bistvenih razlik v sestavi in kakovosti mleka med preučevanimi območji. Z anketo smo ugotovili, da razvrstitev kmetij v preučevana območja ni nujno povezana z drugačnim načinom kmetovanja in prehranske oskrbe krav. Raziskava je nadalje pokazala, da rezultati AT kontrole niso neposredno primerljivi z analizami bazenskih vzorcev. Potrebno je ločiti med kakovostjo oddanega in prirejenega mleka. Do največjih razlik med obema analizama prihaja v vsebnosti somatskih celic (SC), saj kmetje mleka krav, ki imajo ob kontroli povečano število SC, najverjetneje ne oddajo v mlekarno. Informacije AT kontrole omogočajo rejcu prilagajanje rejskega dela, nadzor zdravstvenega stanja in izločanje manj kakovostnega mleka, zaradi česar dobi mlekarna mleko boljše kakovosti.
Ključne besede: mleko / tehnološka kakovost / območja z omejenimi dejavniki / OMD
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 928; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
TRŽENJSKA OCENA KUPCEV MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE PTUJ
Katica Muršec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je analizirati tržno povpraševanja kupcev po mlečnih izdelkih na širšem območju občine Ptuj. V nalogi ocenjujemo odnos kupcev do ponudbe mleka in mlečnih izdelkov, analiziramo njihova stališča do kakovosti, izvora ter blagovnih znamk ponujenih izdelkov, presojamo njihove prehranske in nakupne navade pri mleku in mlečnih izdelkih. Metodologija vključuje SWOT analizo prireje mleka v Sloveniji in terensko anketiranje 100 naključnih kupcev z lastnim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh delov: (I) prvi del zajema socialno-demografske spremenljivke, (II) drugi prehransko-nakupne navade kupcev mleka in mlečnih izdelkov, (III) tretji pa zajema odnos kupcev do ponudbe mlečnih izdelkov.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki, tržna analiza, anketni vprašalnik, SV Slovenija
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 709; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici