| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Analiza dejavnikov nakupa mlečnih prehrambnih izdelkov v Sloveniji
Danijela Babenko, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti dejavnike, ki vplivajo na nakup mlečnih prehrambnih izdelkov, in ugotoviti, kateri dejavniki so pri slovenskih porabnikih in njihovih nakupnih odločitvah, najpomembnejši. V teoretičnem delu magistrske naloge je s pomočjo teoretičnih izhodišč obravnavanih avtorjev domače in tuje literature predstavljeno nakupno odločanje porabnikov, nakupni proces, dejavniki in vrste nakupnega odločanja ter podrobneje več dejavnikov, ki vplivajo na odločitve o nakupu prehrambnih izdelkov. V praktičnem delu magistrske naloge je bila izvedena raziskava dejavnikov nakupa mlečnih prehrambnih izdelkov v Sloveniji. Rezultati raziskave so podali vplogled v preference porabnikov, njihove poglede, stališča in vrednote glede obravnavane tematike. Proučevanje porabnikov in nakupnih dejavnikov bi moralo ponudnikom predstavljati pomembno izhodišče pri oblikovanju njihovih trženjskih strategij. Le poznavanje porabnika lahko vodi podjetje do doseganja ključnih ciljev. Porabniku je potrebno ponuditi, kar želi in potrebuje, sicer bo odšel h konkurenci, pridobiti porabnika nazaj pa je veliko dražje in težje kakor ga obdržati.
Ključne besede: dejavniki nakupnega odločanja, proces nakupnega odločanja, vrste nakupnega odločanja, porabnik, domači in tuji mlečni prehrambni izdelki, kakovost in cena izdelka
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 853; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
TRŽENJSKA OCENA KUPCEV MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE PTUJ
Katica Muršec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je analizirati tržno povpraševanja kupcev po mlečnih izdelkih na širšem območju občine Ptuj. V nalogi ocenjujemo odnos kupcev do ponudbe mleka in mlečnih izdelkov, analiziramo njihova stališča do kakovosti, izvora ter blagovnih znamk ponujenih izdelkov, presojamo njihove prehranske in nakupne navade pri mleku in mlečnih izdelkih. Metodologija vključuje SWOT analizo prireje mleka v Sloveniji in terensko anketiranje 100 naključnih kupcev z lastnim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh delov: (I) prvi del zajema socialno-demografske spremenljivke, (II) drugi prehransko-nakupne navade kupcev mleka in mlečnih izdelkov, (III) tretji pa zajema odnos kupcev do ponudbe mlečnih izdelkov.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki, tržna analiza, anketni vprašalnik, SV Slovenija
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 705; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Večkriterijska in ekonometrična analiza mlečnih izdelkov pomurskih mlekarn d. d.
Sebjan Hari, 2012, magistrsko delo

Opis: Osrednji namen raziskave je bil ocenitev mlečnega proizvodnega programa podjetja Pomurske mlekarne d. d. z orodjem za večkriterijsko odločanje DEX. Analiza je zajemala 4 alternative: Pomursko mlejko, Lejko mlejko, Fyto mlejko in Posneto mleko v prahu. Raziskava je pokazala, da se po parametrih, ki smo jih v modelu upoštevali, Pomursko mlejko in Lejko mlejko v matriki tržnega premoženja uvrščata v kategorijo izdelkov s strategijo rasti, Fyto mlejko in Posneto mleko v prahu pa v kategorijo izdelkov selektivne strategije. Izpostavila se je možnost izboljšanja pozicije Posnetega mleka v prahu (analiza »what if«), in sicer s povečano distribucijo in posledično morebitnim povečanjem deleža na slovenskem trgu. Poleg tega smo z ekonometričnim modelom predstavili spremembe v obsegu povpraševanja po lahkem mleku (do 1,5 % mm) v Sloveniji. Rezultati kažejo, da porast cene lahkega mleka na slovenskem tržišču povzroči zmanjšanje povpraševanja po njem za 1,15 enote; povečanje povprečne neto plače povzroči povečanje povpraševanja po lahkem mleku za 1,24 enote; povečanje cene jogurta, katerega količina ne presega 300 g in vsebuje 3,2 % mm, pa povzroči povečanje povpraševanja po lahkem mleku za 0,73 enote. Na podlagi trendovskih izračunov smo napovedali vrednost neodvisnih spremenljivk, ki nakazujejo, da se bo povpraševanje po lahkem mleku, ob izpolnjenem pogoju »ceteris paribus«, v Sloveniji do leta 2014 konstantno povečevalo.
Ključne besede: večkriterijska odločitvena analiza, ekonometrično modeliranje, trendna napoved, mlečni izdelki
Objavljeno: 05.10.2012; Ogledov: 2211; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
OCENA PRIREJE MLEKA IN MLEČNIH PROIZVODOV S POMOČJO KRITERIJEV TVEGANJA
Breda Ribič, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je analizirati uspešnost prodaje in trženja mlečnih izdelkov na modelni kmetiji. Raziskava je temeljila na oceni petih kriterijev tveganja: Waldov kriterij pesimizma (MaxMin), Hurwiczev kriterij, kriterij optimizma (MaxMax), Savageov kriterij minimalnega obžalovanja ter Laplaceov kriterij. Na osnovi ocene kriterijev se lahko nosilec odloči, katera poslovna usmeritev proizvodnje daje zanj najugodnejše ocene. Rezultati kažejo, da je glede na vhodne parametre analize, za nosilca odločanja najustreznejša proizvodnja poltrdih sirov, kjer po Waldovem kriteriju dobiček znaša 12.106 €, Hurwiczev kriterij prikaže 92.002,80 € dobička, ter po Laplaceu bi bil zaslužek 37.830,00 €. Največji izplen pa nam prikaže izračun po MaxiMax kriteriju v vrednosti 121.056,00 €. Le Savageov kriterij prikaže kot donosnost analizirane modelne kmetije, da se le- ta popolnoma usmeri samo v prirejo mleka. Donosnost bi znašala 2.028,00 €.
Ključne besede: ekonomika, tveganje v kmetijstvu, mlečni izdelki
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1070; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (228,18 KB)

8.
9.
TRŽENJSKA OCENA KUPCEV MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE ORMOŽ
Maša Keček Potočnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je analizirati tržno povpraševanja kupcev po mlečnih izdelkih na širšem območju občine Ormož. V nalogi ocenjujemo odnos kupcev do ponudbe mleka in mlečnih izdelkov, analiziramo njihova stališča do kakovosti, izvora in blagovnih znamk ponujenih izdelkov in presojamo njihove prehranske in nakupne navade pri mleku in mlečnih izdelkih. Metodologija vključuje terensko anketiranje 100 naključnih kupcev z lastnim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh delov: (i) prvi del zajema socialno-demografske spremenljivke, (ii) drugi del prehransko-nakupne navade kupcev mleka in mlečnih izdelkov, (iii) tretji pa odnos kupcev do ponudbe mlečnih izdelkov.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki, tržna analiza, anketni vprašalnik, SV Slovenija
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 554; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
Primerjava prehranjevalnih navad predšolskih otrok v waldorfskem in javnem vrtcu v Pomurju
Klavdija Lukač, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je celodnevna prehrana pri predšolskih otrocih iz waldorfskega in javnega vrtca uravnotežena oz. če so vključene različne vrste živil iz skupin: žit in škrobnih živil, sadja in zelenjave, mesa in zamenjav, mleka in mlečnih izdelkov, maščob in maščobnih živil. V letu 2017 smo pri posameznem otroku v omenjenih vrtcih 15 dni tehtali celodnevno količino zaužitih živil/jedi, starši/skrbniki pa so to doma izvajali preko prehranskih dnevnikov. Dobljene podatke smo analizirali z OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) in statistično obdelali z Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20 ter primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH (Nemčija (D), Avstrija (A), Švica (CH)) za starostno obdobje od 4 do 6 let. Ugotovili smo, da predšolski otroci niso zaužili priporočenega vnosa mesa in zamenjav, so pa predšolski otroci iz waldorfskega vrtca zaužili priporočeno količino sadja. Priporočenemu dnevnemu vnosu zelenjave se ni približal noben vrtec, medtem ko sta oba zadostila priporočilom pri vnosu mleka in mlečnih izdelkov. Skrb zbujajoč je dnevni vnos zaužite soli pri posameznem otroku, ki presega optimalne vrednosti za 4-krat od priporočenih. V dnevne obroke bo treba vključiti več mesa, zelenjave in sadja ter znižati prekomeren vnos soli, ki negativno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, meso in zamenjave, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, sol, žita in škrobna živila
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 177; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (941,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici