| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje verodostojnosti informacij družbenih medijev med slovenskimi mladostniki
Lina Dvoršak, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno zgodnejša uporaba družbenih omrežij in poplava nepreverjenih informacij iz različnih kanalov pripelje do pomanjkanja orodij za ocenjevanje prejetih informacij. Še posebej ranljiva kategorija so mladostniki, saj se psihološki procesi pri njih odvijajo drugače. Bolj zaupajo vrstnikom in pomembna jim je družbena potrditev. Raziskovali smo, ali prisotnost hiperpovezave in pokroviteljstva ter družbena potrditev vplivajo na zaznavanje verodostojnosti informacij v objavah na družbenem omrežju Facebook. Med zadnjo triado mariborskih osnovnošolcev smo izvedli anketni vprašalnik in prejeli 176 odgovorov, izmed katerih smo upoštevali le uporabnike Facebooka (n = 52). Ugotavljamo, da je družbeno omrežje Facebook veliko manj uporabljano, kot smo pričakovali. Podatek sledi svetovnim trendom upadanja uporabe tega družbenega omrežja med mladostniki. Ugotovili smo, da prisotnost hiperpovezave in družbene potrditve pozitivno vpliva na verodostojnost sporočila objave, medtem ko pokroviteljstva nanjo ne vplivajo. Rezultati so pomembni predvsem za starše, učitelje in druge akterje v izobraževanju mladostnikov. Izjemno pomembno je poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na zaznavo verodostojnosti informacij med mladostniki, da so jih zmožni sami prepoznati in primerno reagirati.
Ključne besede: zaznavanje verodostojnosti, verodostojnost informacij, družbeni mediji, Facebook, mladostniki
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Dojemanje sponzoriranih objav na družbenem omrežju instagram s strani mladih uporabnikov
Miha Rušnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Instagram je danes eno največjih družbenih omrežij, njegovi uporabniki so tudi mladostniki, ki nimajo veliko izkušenj z oglaševalskimi taktikami. Mladi uporabniki pogosto sledijo vplivnežem, ki nemalokrat oglašujejo izdelke in storitve, kar v njihovih objavah ni vedno jasno označeno. Zaradi narave družbenih omrežij in velikega števila mladih uporabnikov, ki na teh omrežjih preživijo veliko časa, so le-ta odlično okolje za oglaševanje. Z anketo smo raziskali, kako mladi dojemajo sponzorirane objave vplivnežev in kako se nanje odzivajo ter ugotovili, da znajo prepoznavati tovrstne objave, vendar vplivnežem glede nakupovalnih nasvetov ne zaupajo preveč.
Ključne besede: mladostniki, družbena omrežja, Instagram, vplivneži, oglaševanje
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Ozaveščenost študentov zdravstvene nege o norovirozah
Rebeka Lorenčič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V zaključnem delu smo opisali norovirozo, kakšna je njena klinična slika, diagnostika ter zdravljenje. Prav tako smo predstavili ukrepe za preprečevanje norovirusnih okužb ter opisali kakšna je vloga medicinske sestre pri obvladovanju te bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pridobili podatke o ozaveščenosti študentov zdravstvene nege o norovirozah. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so študentje zdravstvene nege zadovoljivo ozaveščeni o načinih prenosa virusa, klinični sliki, diagnostiki ter dovzetnosti bolezni. Kar 98,6 % študentov prepozna ustrezne načine za obvladovanje in preprečevanje norovirusne okužbe. Slabše so le ozaveščeni glede obstoja cepiva, namreč 21,1 % jih še vedno meni, da v Sloveniji cepivo obstaja. Razprava in sklep: Medicinske sestre ter ostalo zdravstveno osebje mora biti dobro ozaveščeno in usposobljeno o pravilnih ukrepih preprečevanja te bolezni, saj se izbruhi lahko pojavijo kljub upoštevanju protokolov. Dobro usklajen in multidisciplinaren odziv bo zmanjšal posledice izbruha.  
Ključne besede: mladostniki, nalezljiva bolezen, medicinska sestra, ozaveščenost
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (645,01 KB)

4.
Učinkovitost preventivnih programov depresije za mladostnike
Jaka Sešel, 2021, diplomsko delo

Opis: Depresija je globalni problem sodobne družbe. V preteklosti so jo pripisovali samo odraslim, v modernem času pa se vse več pojavlja pri mladostnikih in pogosto ostaja nezdravljena. Takrat lahko ima hude posledice v kasnejšem življenju. Vpliva na socialno, intelektualno življenje, življenje doma in fizično zdravje. Povzroča emocionalno škodo in posledično socialno-ekonomske posledice. Je ena najpogostejših duševnih motenj v mladostništvu, povezana s samomori in visokimi stroški zdravljenja. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Zbrali smo podatke iz različnih člankov in raziskav, jih pregledali in analizirali ter uporabili za izdelavo zaključnega dela. Iskanje literature je potekalo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter je prikazano s pomočjo PRISMA diagrama.Preventivni programi za preprečevanje depresije pri mladostnikih imajo številne pozitivne učinke. Medsebojno se programi razlikujejo glede na populacijo oziroma simptome depresije, ki jih obravnavajo. Njihova učinkovitost je različna, globalno pa so njihovi učinki glede zajezitve depresije pozitivni in zavirajo njen razvoj.Za ublažitev povečanja simptomov in zmanjšanja pojavnosti depresivnih motenj je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvitih veliko programov. Preprečevanje depresije bi moralo biti optimalno še pred pojavom bolezni in zajemati celotno populacijo mladih. Učinki preventivnih programov so različni glede obravnavane populacije in na njihovo razširjenost. Za večjo predvidljivost uspeha se bo moralo izvesti več raziskav.
Ključne besede: Depresija, preventiva, programi, mladostniki
Objavljeno: 12.08.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Zavedanje mladostnikov glede nevarnosti spletnega socialnega inženiringa
Urša Pagon, 2021, diplomsko delo

Opis: Mladostniki odraščajo v dobi modernih komunikacijskih tehnologij, ki se razvijajo iz dneva v dan. Prav zato je njihovo zaupanje v te tehnologije in svetovni splet veliko, morda celo preveliko. Zaradi tega je naš cilj izvesti raziskavo, v sklopu katere bomo proučili, koliko mladostniki vedo o spletnem socialnem inženiringu ter v kolikšni meri se zavedajo izpostavljenosti in nevarnosti tovrstnih napadov. Diplomsko delo sestoji iz dveh delov. V teoretičnem delu smo podali teoretične osnove s področja informacijske varnosti. Opredelili smo kaj je socialni inženiring, njegove vrste, ter motive napadalcev. Posebej smo se osredotočili na spletni socialni inženiring. Opisane so tudi vrste napadalcev in posledice napadov. V raziskovalnem delu smo si postavili raziskovalna vprašanja o zavedanju mladostnikov glede nevarnosti spletnega socialnega inženiringa. S pomočjo namensko pripravljenega vprašalnika smo izvedli raziskavo. Prejete anketne vprašalnike smo uredili, statistično obdelali, ter rezultate ustrezno predstavili. Rezultati raziskave kažejo, da je stopnja ozaveščenosti glede spletnega socialnega inženiringa proučevane populacije razmeroma nizka. Statistično značilnih razlik ni bilo moč potrditi niti glede na posamezno starostno skupino (14-19 let in 20-25 let) niti glede na spol anketirancev.
Ključne besede: socialni inženiring, mladostniki, internet, grožnja, informacijska varnost
Objavljeno: 06.08.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

6.
Medvrstniško nasilje na osnovnih šolah v Kamniku
Andrejka Drolc, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo spoznali teoretični in raziskovalni vidik medvrstniškega nasilja. Na nasilje v šolah vplivajo različni dejavniki (ekonomski status, družbeni status, videz …). V šolah je mogoče zaznati veliko tipov in oblik nasilja. Poleg medvrstniškega nasilja zaznamo tudi nasilje učencev nad učitelji, ki je dokaj pogost pojav (razni vzdevki učiteljem, motenje pouka …). Med najpogostejše tipe vrstniškega nasilja štejemo fizično ali verbalno nasilje, psihično nasilje, ekonomsko nasilje, rasistično in spolno nasilje ter dokaj novo in zelo razširjeno spletno nasilje, ki je po mnenju strokovnjakov samo podaljšek nasilja, ki se dogaja v šolah. Otroke, ki so žrtev nasilja, prepoznamo predvsem po prestrašenosti. Žrtve postanejo predvsem zato, ker so izolirani in osamljeni ter na nasilje odreagirajo z jokom. Medtem ko je nasilnež učenec, ki je nasprotje žrtvi, je videti močnejši ter je samozavesten z veliko prijateljev. Pri nasilju so ključni tudi opazovalci, saj so velikokrat oni tisti, ki še dodatno spodbujajo nasilje. Vzrok za izvajanje nasilja je v večini primerov posledica neurejenega domačega okolja ali osebnih težav (družinsko nasilje). Pri preventivi nasilja mora biti šola strokovna in mora otroku priti naproti v primeru težav, tudi ko gre za sankcioniranje povzročiteljev, se je treba držati določenih pravil in protokolov. Na področju preventive in izobraževanja otrok o nasilju deluje zelo veliko neprofitnih in nevladnih organizacij, ki sporočajo, da nasilje ni rešitev, temveč težava, ki jo je treba odpraviti. Skozi analizo pa smo ugotovili, da je več nasilja prisotnega na mestnih šolah in da se fantje nagibajo k fizičnemu nasilju, dekleta pa k psihičnemu nasilju. Opazili smo, da se največ nasilja pripeti na šolskih hodnikih ali stopniščih. Žrtve o tem, da so tarča nasilnih učencev, največkrat poročajo prijateljem ali delavcem na šoli. Iz analize lahko tudi potrdimo, da učitelji dobro delajo na preventivi nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, Kamnik, mladostniki
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (796,20 KB)

7.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 289; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

8.
Spletno nasilje in njegov vpliv na osnovnošolce
Klara Golić, 2021, magistrsko delo

Opis: Stopnja spletnega nasilja se iz leta v leto povečuje in širi. Mladi vse več časa preživljajo pred računalniškimi zasloni, anonimnost spletnih platform pa jim daje zavetje in udobje, kar zvišuje pojavnost medvrstniškega nasilja. Možnost prekrivanja prave identitete daje posameznikom dodatno moč in samozavest, stopnja spletnega nasilja pa tako hitro preseže meje »tradicionalnega« nasilja. Za nastanek slednjega se mora posameznik javno izpostaviti in tvegati posledice morebitnega zavračanja. Svetovni splet daje posamezniku možnost, da nasilje izvaja iz udobja svoje varne cone, neizpostavljen in zaščiten pred pogledi širše družbe. To posledično povečuje število izvajalcev spletnega medvrstniškega nasilja, saj se v vlogi nasilneža znajdejo tudi posamezniki, ki se v »realnem svetu« ne bi upali javno izpostavljati in izvajati nasilje. Po podatkih projekta Odklikaj! je bilo v letu 2018 spletnemu nasilju izpostavljenih 56 % učenk in 50 % učencev tretje triade (Dretnik, 2019). Za raziskavo so bili formirani trije vprašalniki, in sicer za učence in profesorje ter za kriminalistko oddelka za mladoletniško kriminaliteto (Sektor splošne kriminalitete) v dolenjski regiji. Raziskava je pokazala, da je spletno nasilje prisotno med učenci in učenkami tako nižjih kot višjih razredov in zajema izjemno širok spekter nasilnih dejavnosti.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, spletno okolje, spletno nasilje, mladostniki, osnovnošolci, analize, magistrska dela
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

9.
Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista
Sara Flis, 2021, magistrsko delo

Opis: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Ključne besede: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Objavljeno: 22.01.2021; Ogledov: 274; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (905,30 KB)

10.
Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob
Jasna Ana Novoselec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Poškodbe zob se najpogosteje zgodijo v obdobju otroštva in mladostništva. Otroci se večinoma poškodujejo doma, zato je pomembno, da starši znajo pravilno ukrepati ob poškodbi, saj je od tega odvisna prognoza poškodovanega zoba. Namen zaključnega dela je predstaviti poškodbe zob pri otrocih in mladostnikih, ki so bili obravnavani v eni izmed specialističnih ambulant za otroško in preventivno zobozdravstvo ter preveriti ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči ob poškodbah zob. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Analizirali smo podatke otrok in mladostnikov, ki so utrpeli poškodbo zob in so bili obravnavani v specialistični ambulanti za otroško in preventivno zobozdravstvo. Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob smo preverjali z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil staršem posredovan preko spletne ankete 1ka. Vse zbrane podatke smo predstavili s tabelami in jih opisali. Rezultati: Ugotovili smo, da si otroci in mladostniki ob padcih in udarcih v zobe najpogosteje poškodujejo zgornje sekalce, pri čemer gre največkrat za poškodbo zobne krone, omajanje zoba in izbitje zoba. Te poškodbe so se najpogosteje zgodile v domačem okolju. Raziskava je pokazala, da so starši ozaveščeni o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob, primanjkuje pa jim znanja, kako ravnati pri izbitju zoba. Zaključek: Starši se ne čutijo sposobni sami vstaviti izbitega stalnega zoba na njegovo prejšnje mesto, ker se s takšno situacijo še niso srečali ali zanjo slišali, zato pričakujejo več izobraževanj na to temo.
Ključne besede: otroci in mladostniki, poškodbe zob, prva pomoč, ozaveščenost staršev
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici