| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 161
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena epikardialnega maščevja in karotidnih arterij z magnetno resonanco pri otrocih s primarno arterijsko hipertenzijo
Nina Schweighofer, 2023, doktorska disertacija

Opis: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

2.
Eksplicitna spolna spletna vsebina in mladostniki: indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja : indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja
Živa Pirc, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti pilotno kvalitativno študijo in osrednjo kvantitativno študijo ter ugotoviti, ali obstaja povezava med uporabo eksplicitnega spolnega spletnega gradiva in duševnim zdravjem ter tveganimi vedenji. V kvalitativni pilotni študiji (N = 4) smo uporabili metodo utemeljene teorije. Na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev smo izdelali konceptualni model razumevanja dinamike in vplivov eksplicitne spolne spletne vsebine na mladostnike. V osrednji kvantitativni študiji (N = 150) smo poleg demografskih vprašanj uporabili vprašalnike DASS-21, UCLA, WHO-5, CD-RISC-10, PPCS-6 in SRBS. Rezultati so pokazali, da mladostniki v primerjavi z mladostnicami pogosteje uporabljajo tako eksplicitno spolno spletno vsebino kot tudi dnevno uporabljajo več takih vsebin. Pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine je pozitivno povezana z depresivnostjo, s problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine, tveganim spolnim vedenjem, kajenjem in z alkoholom. Ugotovili smo tudi, da zgodnejša izpostavljenost eksplicitni spolni spletni vsebini napoveduje pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine in problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine; uporaba alkohola in tvegano spolno vedenje pa napovedujeta problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine. V luči teh ugotovitev, ki poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti, izobraževanju in intervencijah, bi bilo treba mladostnikom pomagati razviti zdrav odnos do spolnosti in kritično razmišljanje o eksplicitnih spolnih spletnih vsebinah.
Ključne besede: eksplicitna spolna spletna vsebina, indikatorji duševnega zdravja, tvegana vedenja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

3.
Odzivi mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«: kvalitativna raziskava doživljanja slovenskih mladostnikov : magistrsko delo
Manja Hojnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o odzivih mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«. Predstavljeni so vplivi serije na spremembe v duševnem zdravju, vpliv na misli, čustva, telesne občutke in vedenjske spremembe pri mladostnikih. V teoretičnem delu je opisano obdobje mladostništva ter vpliv medijev in medijskega poročanja. Izpostavljeni so dejavniki tveganja, kjer sta natančneje opredeljena samomor in duševno zdravje. Opredeljen je tudi Wertherjev učinek medijskega poročanja. Sledi podrobnejša razčlenitev smernic za odgovorno poročanje medijev. V naslednjem delu je predstavljen pregled podatkov in vpliv serije »13 razlogov, zakaj« na duševno zdravje mladostnikov. V zaključku se osredotočimo tudi na varovalne dejavnike za duševno zdravje in težave mladostnikov pri iskanju pomoči. V kvalitativni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je večina intervjuvanih mladostnikov med ogledom in po ogledu serije »13 razlogov, zakaj« doživljala zlasti čustvene, vedenjske in telesne spremembe. Mladostniki so serijo v večini označili za poučno, vendar so mnenja, da so nekateri prizori v njej preveč nazorni, kar je vplivalo na njihove misli, čustva in telesne občutke. Mladostniki, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih negativnih posledic zaradi serije, vendar pa poročajo, da si želijo več ponujenih virov pomoči s strani izobraževalnih ustanov. Mladostniki zaznavajo, da le-te nudijo premalo podpore in ozaveščanja o problematičnem medijskem poročanju. Prav tako poročajo, da se v primeru stiske najraje obrnejo na družino in prijatelje. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da mladostniki niso dovolj informirani o raznih spletnih mestih in telefonskih linijah, kjer lahko v primeru stiske poiščejo pomoč.
Ključne besede: mladostniki, serija »13 razlogov, zakaj«, duševno zdravje, Wertherjev učinek, samomor, kvalitativni intervjuji
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (859,57 KB)

4.
Vpliv povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19
Lana Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Digitalna tehnologija je v zadnjih letih prevzela ves svet. Nenadno je naš svet v letu 2020 zajela tudi pandemija covida-19 in postala velik problem na različnih področjih. V življenja ljudi je prinesla različne omejitve (izolacija, distanciranje) in zato se je povečala uporaba digitalnih medijev. Metode: Literaturo smo sistematično pregledali in izvedli pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo kompilacije, analize in sinteze. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili enotni iskalni niz. Literaturo smo iskali v mednarodnih elektronskih bazah: PubMed, CINHAL in Medline. Število zadetkov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. V sintezni tabeli smo prikazali identificirane raziskave. Izvedli smo tematsko analizo. Rezultati: Izmed 748 identificiranih zadetkov smo jih v našo raziskavo vključili 10. Rezultati so pokazali tako pozitivne kot negativne učinke uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov. 80 % uporabljenih raziskav navaja negativne posledice za duševno zdravje mladostnikov. Razprava in zaključek: V narejeni raziskavi o vplivu povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19 smo odkrili negativne vplive digitalnih medijev. Digitalni mediji so porušili pozitivno duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19. Tako so se pri mladostnikih pojavili simptomi depresije, tesnobe, strahu, stresa in motenj spanja.
Ključne besede: digitalni mediji, duševno zdravje, mladostniki, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (685,55 KB)

5.
Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja
Špela Zavratnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih zelo pogosto, saj se za njega odločijo, ko ne znajo drugače reagirati na neko situacijo, so v čustveni stiski. Največkrat je ravno družinsko nasilje tisto, ki je eden izmed vzrokov za to vedenje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati povezanost družinskega nasilja in samopoškodovalnega vedenja mladostnikov. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno iskalnik Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 18 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je družinsko nasilje eno izmed vzrokov samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Pri mladostnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločitvi staršev, revščini, zanemarjanju, se je samopoškodovalno vedenje pogosteje pojavilo. Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih pozitivno povezano z nasiljem v družini. Mladostniki pogosto svoje stiske ne izražajo preko besed, temveč skozi druge oblike vedenj (samopoškodovalno vedenje). V kliničnem okolju je medicinska sestra tista, ki največkrat prva prepozna družinsko nasilje, zato mora imeti ustrezne izkušnje, spretnosti. Medicinski sestri skrb za otroke predstavlja velik stres, saj vsak otrok nasilje doživlja drugače.
Ključne besede: mladostniki, družinsko nasilje, samopoškodovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Samopodoba mladostnikov v času covida-19
Hana Podlesnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19 je bila razglašena spomladi 2020. Mladostniki so ena najbolj rizičnih skupin, na katere je pandemija covida-19 imela negativne učinke. Opaziti je bilo spremembe na področju samopodobe, ki pa je zaščitni dejavnik pred negativnimi učinki pandemije. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv ukrepov za zajezitev covida-19 na samopodobo mladostnikov. Metode: Uporabljen je bil sistematični pristop. Pregledali smo znanstveno in strokovno literaturo na temo samopodobe mladostnikov v času covida-19. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Izvedeni sta bili analiza in sinteza vključenih raziskav, pri katerih je bila uporabljena deskriptivna metoda. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da so imeli v času pandemije covida-19 ukrepi za njeno preprečevanje negativen vpliv na samopodobo. Negativni vplivi so se pri samopodobi mladostnikov kazali z višjo stopnjo depresije in anksioznosti, povečanjem telesne teže ter nezadovoljstvom z življenjem in s telesom. Razprava in sklep: Pomembno je prepoznati negativne psihosocialne učinke na mladostnike in jim nuditi ustrezno podporo. Mladostniki so v obdobju pandemije doživljali veliko sprememb, zato je pomembno, da jim omogočimo pravočasen in kakovosten pristop za obvladovanje vseh težav, ki jih imajo, ter s tem zmanjšamo možnost nastanka kasnejših negativnih učinkov na telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: samopodoba, mladostniki, covid-19, ukrepi za zajezitev
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Učinkovite intervencije za obvladovanje anoreksije nervoze pri mladostnikih
Lavra Gajšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Anoreksija nervoza je motnja hranjenja, pri kateri oboleli zavrača hrano. Najpogosteje prizadene mladostnike, saj so v obdobju, polnem sprememb. Ker se vključevanje družine v obravnavo mladostnika z anoreksijo nervozo povezuje s hitrejšim okrevanjem, je namen diplomskega dela raziskati vpliv in učinkovitost družinske obravnave na zdravljenje mladostnikov z anoreksijo nervozo. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo in sintezo znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library ter v brskalniku Google Scholar. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom, sintezo zbranih dokazov pa smo prikazali s tematsko analizo v tabeli. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 člankov. Identificirali smo glavno temo ter določili podkategorije. Ugotovitve so pokazale, da je vključevanje družine v raziskavah prispevalo k hitrejšemu pridobivanju na telesni teži in zniževalo tveganje za hospitalizacijo. Razprava in zaključek: Vključevanje družine v zdravljenje mladostnikov z anoreksijo nervozo pozitivno vpliva na njihovo zdravljenje. Mladostniki hitreje pridobivajo telesno težo in imajo boljšo mentaliteto glede svojega zdravstvenega stanja. So bolj motivirani. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri podpori, zdravstvenovzgojnem delu ter usmerjanju obolelega mladostnika in njegovih bližnjih.
Ključne besede: anoreksija nervoza, mladostniki, družina, družinska obravnava, družinske intervencije
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Svetovanje in podpora družini gibalno oviranih otrok in mladostnikov s perspektive staršev : magistrsko delo
Maja Urlep, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali perspektivo družin, ki imajo gibalno ovirane otroke in mladostnike v zgodnji odraslosti. Želeli smo pridobiti vpogled v doživljanja teh družin, ob tem pa smo želeli pridobiti tudi vpogled v perspektivo celotnega otroštva in mladostništva glede svetovanja in podpore celotnim družinam, predvsem pa nas je zanimalo, ali so bile družine z gibalno oviranimi otroki pomoči in podpore deležni ali ne. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej predstavili splošne značilnosti otrok s posebnimi potrebami, posebej podrobno smo predstavili skupino gibalno oviranih otrok. Predstavili smo tudi splošne značilnosti družin otrok s posebnimi potrebami, predvsem kakšne so potrebe družin gibalno oviranih otrok, kako družine otrok s posebnimi potrebami funkcionirajo, posebno pozornost smo namenili tudi sorojencem v omenjenih družinah. Ker nas je zanimalo predvsem področje svetovanja, smo se dotaknili tudi svetovanja in podpore družinam gibalno oviranih otrok, na koncu pa smo predstavili še socialno vključenost in primere dejavnosti socialne vključenosti. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo devet družin, ki imajo gibalno oviranega otroka v zgodnji odraslosti. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, kakšna so bila doživljanja in odzivi staršev gibalno oviranih otrok med odraščanjem otroka, kako so se družine soočale z otrokovo gibalno oviranostjo in kakšne so bile potrebe omenjenih družin. Ugotovili smo tudi, ali so imele družine v času odraščanja otroka kakšno pomoč ali podporo, ali so bile deležne ustrezne zgodnje obravnave, ter katerih društev, skupin za samopomoč ali drugih organizacij so bile deležne. Prav tako smo ugotovili, kakšna je socialna vključenost gibalno oviranih posameznikov, predvsem pa smo spoznali, kako pomembna je pomoč in podpora tem družinam gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Gibalno ovirani otroci in mladostniki, družine gibalno oviranih otrok, svetovanje, pomoč in podpora.
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 354; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

9.
Kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom
Julija Puhan, 2023, diplomsko delo

Opis: Atopijski dermatitis je pogosta, nenalezljiva, kronična vnetna kožna bolezen, ki se v večini primerov začne v otroštvu in lahko vztraja tudi v odraslosti. Bolezen povezujemo s suho, srbečo in z razdražljivo kožo, zanjo so značilna obdobja izboljšanj ter poslabšanj. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli sistematični pregled znanstvene in strokovne literature z izbranega področja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pomočjo iskalnega niza smo v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl, Medline in Cochrane Library poiskali ustrezne članke ter jih vključili v zaključno delo. Rezultati: Za končno analizo smo izbrali enajst ustreznih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Na osnovi izbranih raziskav smo ugotovili, da je kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom okrnjena. Bolezen je za bolnika predvsem psihično zelo obremenjujoča, saj povzroča duševne težave, kot so tesnoba, depresija, družbena izolacija in stigmatizacija. Bolniki se soočajo z motnjami spanja, omejeno telesno aktivnostjo in s splošnim nezadovoljstvom. Pogosto bolezen vpliva tudi na socialne stike in družinsko življenje ter povzroča finančno obremenitev za bolnika. Razprava in zaključek: Za izboljšanje kakovosti življenja je pomembno, da se oboleli izogibajo sprožilnim dejavnikom bolezni in upoštevajo ustrezno preventivo za izboljšanje stanja. Ključno je tudi, da je širša javnost seznanjena z boleznijo in njenimi simptomi. Prav tako je izjemnega pomena, da zdravstveni delavci z izobraževanjem in s psihično podporo pomagajo pacientom izboljšati kakovost življenja.
Ključne besede: atopijski dermatitis, kakovost življenja, otroci, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1018,77 KB)

10.
Depresija pri mladostnikih z aknami
Medina Šehić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Depresija je najpogostejša duševna motnja v obdobju mladostništva, akne pa so zaradi vseprisotnosti in minimalnega vpliva na fizično delovanje posameznika pri zdravnikih pogosto ocenjene kot časovno omejena kozmetična nadloga in jih razvojni znanstveniki velikokrat zanemarjajo. Zaradi tega ne posvečajo dovolj pozornosti vplivu, ki ga imajo akne na duševno stanje mladostnikov. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv aken na pojav depresije pri mladostnikih. Metode: Izvedli smo pregled literature v angleškem jeziku za obdobje od 2012 do 2022. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library in Science Direct. Sinteza podatkov je prikazana z vsebinsko analizo. Rezultati: Ugotovljeno je, da v primerjavi z drugimi duševnimi boleznimi depresija bistveno prevladuje pri mladostnikih z aknami. Prav tako so osebe ženskega spola bolj dovzetne za pojav in težjo obliko depresije. Težja oblika aken pomeni močnejši dejavnik za pojav depresije. Kakovost življenja mladostnikov je prizadeta in zdravstveno osebje ima pri prepoznavanju in njihovem pravočasnem zdravljenju veliko vlogo. Razprava in zaključek: Uporaba vprašalnikov za ocenjevanje psihosocialnega vpliva aken na mladostnika lahko pomaga pri usmerjanju ciljev zdravljenja dermatologov. Treba je razviti vprašalnik, ki lahko izolira psihosocialne učinke aken in bi bil v pomoč pri prepoznavanju ogroženih mladostnikov v zasedenih ambulantah.
Ključne besede: depresija, mladostniki, akne, tveganje, pojav
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (842,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici