| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Osveščenost med mladostniki moškega spola o humanem papiloma virusu
Laura Ruhitelj, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: HPV je eden najpogostejših povzročiteljev spolno prenosljivih bolezni. Ker je večina okužb asimptomatskih, se lahko virus prenaša tudi nevede. Zaradi povečane stopnje rakavih obolenj in genitalnih bradavic smo tudi v Sloveniji uvedli cepljenje dečkov in mladostnikov. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšna je osveščenost moške populacije o cepljenju proti HPV. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov smo uporabili priporočila PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je na svetovni ravni še zmeraj premalo razširjeno cepljenje proti HPV med fanti. V končno analizo smo vključili 13 raziskav, pri katerih smo ugotovili, da ima cepivo pozitiven učinek, je varno ter učinkovito proti trajnim okužbam, povezanim s HPV 6/11/16/18. Razprava in zaključek: Mladostniki moškega spola po vsem svetu imajo zelo malo znanja o HPV, zato bi jih bilo treba dodatno osveščati in izobraževati o okužbah in možnostih učinkovitega preprečevanja okužb. Izobraževanja bi bilo treba izvesti že v osnovnih in srednjih šolah. Potrebno bi bilo tudi splošno osveščanje celotne družbe.
Ključne besede: humani papiloma virus, mladostnik, moški, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (700,86 KB)

2.
Zdravstvena pismenost mladostnikov
Anita Bezjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost je ključna za opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je zdravstvena pismenost mladostnikov v Sloveniji. Metode: Podatke smo pridobili s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika »Lestvica zdravstvene pismenosti«. Izvedena je bila presečna študija z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Analizo podatkov smo izvedli s programom Microsoft Excel 2016 in s programom IBM SPSS 28.0. Rezultati: Od 755 povabljenih se je 430 (55,4 %) mladostnikov udeležilo raziskave. Sodelovalo je 338 žensk in 92 moških. Povprečna starost mladostnikov je bila 16,93 let. Ugotovili smo, da starost (rs = 0,05; p = 0,25), čas uporabe interneta (p = 0,80) in učni uspeh (p = 0,42) niso statistično povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti. Povprečna zdravstvena pismenost je znašala 28,65. Od vseh sodelujočih je 299 (299/430; 69,6 %) mladostnikov visoko zdravstveno pismenih, 63 (63/430; 14,6 %) srednje in 62 (62/430; 14,4 %) zelo visoko zdravstveno pismenih. Trije mladostniki (3/430; 0,7 %) so nizko in trije (3/430; 0,7 %) zelo nizko zdravstveno pismeni. Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da so mladostniki visoko zdravstveno pismeni, le majhen delež je nizko in zelo nizko zdravstveno pismenih. Starost, učni uspeh in čas, ki ga porabijo za internet, nimajo statistično pomembne povezave z zdravstveno pismenostjo. Zdravstveno pismenost je mogoče izboljšati z zagotavljanjem informacij, učinkovito komunikacijo in strukturiranim izobraževanjem.
Ključne besede: mladostnik, zdravstvena pismenost, znanje, zdravstvene informacije, krepitev zdravja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 106; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (889,94 KB)

3.
Stres v tekmovalnem športu : diplomsko delo
Simeon Hočevar, 2022, diplomsko delo

Opis: S stresom se vsak posameznik vsakodnevno sooča. Stres lahko opredelimo kot specifično zahtevo okolja, ki v posamezniku sproži specifičen odziv telesa. Vsak posameznik različno zaznava stresne zahteve iz okolja in se z njimi različno spoprijema. Uspešnost spoprijemanja s stresnimi situacijami je odvisna tudi od posameznikove osebnostne prožnosti. V diplomski nalogi sem ugotavljal, koliko stresa doživljajo, kateri so najpomembnejši stresorji, na kakšen način se z njim spoprijemajo športniki in kakšna je njihova samoocena osebnostne prožnosti. V raziskavo je bilo vključenih 116 športnikov v starosti od 14 let dalje, od tega 66 moških in 50 žensk, ki udeleženi v tekmovalnem športu. Rezultati so pokazali, da je med vključenimi športniki stres v vsakodnevnem življenju prisoten. Športnice na vseh postavkah zaznavajo več stresa kot njihovi moški vrstniki. Kot najpogostejše dejavnike stresa športniki navajajo šolske obveznosti, rezultate na tekmovanju in treninge, kot najmanj pogoste pa odnose v družini. Mladostnikom visoko stopnjo stresa predstavlja usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, odraslim športnikom pa finančne skrbi. Športniki glede na samooceno uporabljajo različne strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami, pri čemer odrasli in vrhunski športniki uporabljajo več uspešnejših strategij kot mlajši športniki. Najpogosteje uporabljene strategije pri športnikih so aktivno spoprijemanje, načrtovanje in sprejemanje, pri članih tudi strategija pozitivnega preoblikovanja. Športniki ocenjujejo, da imajo dobro razvite sposobnosti za uspešno reševanje zahtevnih situacij. Rezultati kažejo, da imajo odrasli športniki višje izražene psihološke faktorje osebnostne prožnosti, ki jim pomagajo pri učinkovitejšemu spoprijemanju s stresnimi zahtevami v tekmovalnih situacijah, kot njihovi mlajši kolegi. Rezultati potrjujejo, da so starejši športniki visoko motivirani in predani, izraženo imajo določeno stopnjo fokusa in kontrole ter samozavest, kar jim omogoča uspešno soočanje z zahtevnimi stresnimi situacijami.
Ključne besede: stres, športnik, mladostnik, soočanje s stresom, osebnostna prožnost
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 214; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

4.
Vpliv šolskega stresa na zdravje mladostnika
Marina Purg, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Šolski stres je stres, ki je prisoten pri mladostnikih v obliki stresorjev, kot so ustni zagovori, natrpani urniki, govorni nastopi, konflikti s sovrstniki ipd., ki pa ob dolgoročni izpostavljenosti, mladostnikom puščajo posledice na njihovem zdravju. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, kako šolski stres vpliva na zdravje mladostnikov. Metode: Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, ki smo jo iskali v angleškem jeziku. Pri tem smo za iskanje člankov uporabili podatkovne baze CINAHL, MEDLINE in ScienceDirect. Pri iskanju smo upoštevali vse limite, ki smo si jih zastavili. Sam potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Vse zbrane podatke smo kritično ocenili po JBI, jih analizirali in sintetizirali. Rezultati: V končno analizo zbrane literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so mladostniki že zelo zgodaj izpostavljeni šolskemu stresu, ki pa slabo vpliva na njihovo zdravje, tako na fiziološkem kot psihološkem in vedenjskem področju. Razprava in sklep: Šolski stres ima velik vpliv na mladostnika, predvsem v njegovi dobi pubertete in odraščanja. Mladostniki so skozi svoje obdobje šolanja premalo poučeni o prednostih in slabostih šolskega stresa ter morebitnih posledicah na njihovo zdravje, če se s samim stresom ne znajo pravilno spopasti. Šolski stres je premalokrat raziskan in neresno obravnavan, zato je pomembno njegovo nadaljnje raziskovanje ter iskanje alternativ za preprečevanje in zmanjševanje njegovega negativnega vpliva na zdravje mladostnikov.
Ključne besede: mladostnik, šolski stres, vpliv, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 463; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (999,32 KB)

5.
Vpliv alkoholizma staršev na duševno blagostanje mladostnikov
Jana Kladnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Na milijone otrok tiho doživlja stres ter socialne, psihološke, ekonomske in pravne posledice, zaradi alkoholizma staršev – predvsem, ko stopijo v fazo mladostništva. Namen raziskave je preučiti in ugotoviti, kakšne učinke ima alkoholizem staršev na duševno blagostanje mladostnika.
Ključne besede: alkohol, starši, mentalno zdravje, mladostnik
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (643,39 KB)

6.
COVID-19 pri otrocih z astmo
Barbara Sovec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je obolenje, ki ga povzroča SARS-COV-2 virus, medtem ko je astma kronično vnetje dihalnih poti, kjer pride do zožitve teh poti, kar posledično vodi v oteženo dihanje. Namen zaključnega dela je raziskati, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih in ali so ti otroci bolj dovzetni za to obolenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev v podatkovnih bazah. Potek iskanja smo predstavili v PRISMA diagramu. Izvedli smo kritično oceno in ugotovitve analizirali ter sintetizirali s pomočjo kod in kategorij. Rezultati: Rezultati kažejo, da COVID-19 enako vpliva na otroke z astmo in drugimi kroničnimi obolenji, kakor tudi na otroke brez pridruženih obolenj. Posebnosti med obolevnostjo odraslih in otrok ni, prav tako ni dokazane razlike med COVID-19 pri astmatiku ter pri osebi brez pridruženega obolenja. Simptomi, potek bolezni in zdravljenje so odvisni od imunskega sistema posameznika, kadar pa je potrebno hospitalno zdravljenje, je to zdravljenje z oskrbo s kisikom in infuzijami, samo intenzivno zdravljenje pri otrocih je redko. Diskusija in zaključek: Čeprav je v podatkovnih bazah že veliko člankov v povezavi s COVID-19, je še vedno premalo poudarka na tem, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih, kar tudi raziskave same poudarjajo.
Ključne besede: SARS-COV-2, kronično obolenje, mladostnik
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 466; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (564,10 KB)

7.
Vzgojna vloga očeta: obdobje zgodnjega mladostništva
Sabina Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem postmoderne družbe, ki jo pomembno zaznamujejo pluralizacije življenskega poteka, se razvija in spreminja tudi očetovska vloga in vključenost v otrokovo oz. mladostnikovo življenje. V magistrski nalogi nas je zanimalo kakšna je vloga očeta v obdobju mladostništva, ki velja kot eno izmed bolj intenzivnih obdobij posameznikovega življenja, v katerem se, poleg telesnega razvoja, oblikuje in razvija tudi mladostnikova osebnost. V empiričnem delu, smo na vzorcu 150 očetov, katerih mladostniki obiskujejo 9. razred osnovne šole, raziskovali katere metode treh vzgojnih stilov (demokratični, avtoritarni in permisivni) očetje najpogosteje uporabljajo, na kakšen način spodbujajo samostojnost in oblikovanje mladostnikove identitete, ter kako pogosto sodelujejo s šolo in nudijo pomoč mladostniku pri šolskih obveznostih doma. Ugotovitve smo preučili glede na starost, stopnjo izobrazbe, kraj bivanja in zakonski stan očeta. Največ razlik se je pokazalo med mlajšimi in starejšimi očeti. V povprečju očetje največ uporabljajo demokratični vzgojni stil; mlajši in bolj izobraženi očetje v večji meri spodbujajo mladostnikovo osamosvajanje in oblikovanje identitete; pogosteje sodelujejo s šolo ter večkrat pomagajo mladostniku pri domačih nalogah, učenju in pripravi seminarskih nalog ter referatov.
Ključne besede: Mladostnik, oče, vzgojni stili, identiteta, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 490; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom
Nikolina Ilievska, 2021, diplomsko delo

Opis: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj. Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom.
Ključne besede: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (514,02 KB)

9.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 718; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Meritve podajnosti arterij pri slovenskih otrocih in mladostnikih
Irena Cossutta, Katarina Čas, Maruša Esih, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: otrok, mladostnik, zdrava populacija, referenčne vrednosti, hitrost pulznega vala, komplianca arterij
Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 538; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (952,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici