| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
3.
Prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek depresije pri mladostnikih
Nastja Polanec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Depresija je ena pogostejših duševnih motenj po svetu, ki se pojavlja pri različnih starostih, tudi med mladostniki. Zaradi naraščajočega pojavljanja depresije je pomembno, da najstniki prepoznajo dejavnike tveganja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri dejavniki tveganja se med mladostniki najpogosteje pojavljajo, saj bi to lahko omogočilo boljšo prepoznavo depresije v prihodnje. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s pregledom tuje in domače literature in analize virov. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. V raziskavi smo anketirali 210 mladostnikov, starih od 14 do 19 let. Rezultati: Mladostniki dokaj dobro poznajo dejavnike tveganja, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na nastanek depresije. Kot najpogostejše dejavnike tveganja so prepoznali konflikte in pretirano pritiskanje s strani staršev, izgubo bližnjega in stisko zaradi zanemarjanja ali zlorabe. Najpogosteje naveden dejavnik tveganja, ki se pojavlja med preiskovanimi mladostniki, je stres zaradi šole. Razprava in sklep: Preprečevanje naraščajoče pojavnosti depresije je bistvenega pomena. Koristno je poznati dejavnike tveganja, saj lahko s preventivnimi ukrepi zmanjšujemo le te, s tem pa lahko zmanjšamo pojavnost depresije pri mladostnikih.
Ključne besede: depresivna motnja, mladostnik, dejavniki tveganja
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Psihosocialne stiske in podpora otrok z rakom med in po zdravljenju
Tina Fridau, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Napredek pri obravnavi onkoloških pediatričnih bolnikov ni vplival le na uspešno in številčno ozdravitev otrok, temveč tudi na izgubo njihove prvotnosti, prihodnosti ter splošne kakovosti življenja. Psihosocialne stiske med in po zdravljenju eksponentno naraščajo. Cilj mnogih ustanov ter številnih raziskav, ki želijo izboljšati kakovost bolnikovega življenja, je zagotoviti boljšo prihodnost tem otrokom. V tem primeru so osrednjega pomena dobre usmeritve ter psihosocialna pomoč otrokom ter družinam v stiski. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in Web of Science v obdobju desetih let (2010-2020). Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo pregledali po naslovu, povzetku ter vsebini. Rezultati: Ugotovili smo, da različni članki zajeti v zaključnem delu kažejo podobne rezultate. Navajajo namreč podobne psihosocialne stike ter težave, s katerimi se otroci ter mladostniki soočajo med in po zdravljenju raka. Skoraj vsi avtorji pa hkrati poudarjajo tudi pomembnost takojšnje ter nadaljnje psihosocialne podpore. Razprava in sklep: Za zmanjšanje psihosocialnih stisk otrok ter mladostnikov z rakom med in po zdravljenju je potrebno stiske ter oblike psihosocialne pomoči bolje raziskati in jih vsakodnevno vključiti v zdravstveno nego in oskrbo. Zaradi pomanjkljivih virov bi bilo treba temo priviligirati in/ali jo številčneje uporabiti v praksi poleg sodobne medicine, saj je sodobna medicina osrednji vzrok dotičnih raziskav.
Ključne besede: otrok, mladostnik, rak, kakovost življenja, utrujenost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (585,32 KB)

5.
Spolni napad na mladoletno osebo - aktualne dileme in sodna praksa
Nika Napotnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Spolni napad na mladoletno osebo predstavlja eno izmed najbolj zavržnih dejanj, pri katerem se poseže v spolno nedotakljivost otrok. Inkriminacija spolnega napada na mladoletno osebo je pomemben del veljavnega spolnega kazenskega prava. Pomemben napredek v razvoju varovanja spolne integritete otrok je bil narejen šele v zadnjih 15. letih, ko so razvite države sprejele ustrezne zakone in novelirale že sprejete zakone na način, da so med drugim v ospredje postavile tudi varovanje spolne nedotakljivosti otrok oziroma mladoletnih oseb. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da bo varoval spolno integriteto osebe mlajše od 15 let, saj ta glede na svojo starost in zrelost sama naj ne bi bila zmožna razumetni pomena in posledic spolnosti. Spolna zloraba je definirana kot vsaka spolna interakcija brez volje žrtve, brez soglasja ali pa je storjena na agresiven, izkoriščevalen, manipulativen ali grozeč način. Zlasti otroci so lahke žrtve, katere je moč prepričati v neprimerna spolna ravnanja, saj storilci kaznivih dejanj spolnega napada na mladoletnike uporabljajo različne tehnike podkupovanja in prigovarjanja žrtve. Sama inkriminacija spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, vsebovana v Kazenskem zakoniku temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah in pravnih aktih Evropske unije, katere zavezujejo države članice, da sprejmejo ustrezno zakonodajo, na podlagi katere bodo otroci varovani pred vsakim spolnim ravnanjem proti njihovi volji. Ker pa v zakonski okvir potencialnih žrtev kaznivega dejanja spadajo tako majhni otroci kakor tudi pubertetniki pred dopolnjenim 15. letom starosti, je zakonodajalec moral zakonsko urediti izjemo, ki ne predstavlja protipravnega ravanja v primeru spolnih ravnanj vrstnikov. Sama ureditev zakonodajalca je ponesrečena glede na samo zakonsko besedilo, saj je potrebno za izključitev protipravnosti ravnanja vrstnikov izpolniti dva zakonska pogoja, to sta sorazmerno starost ter zrelost. Prav zaradi absolutno določene starostne nesposobnosti odločanja o spolnem življenju, katero je zakonodajalec postavil na dopolnjeno 15. leto, se je s strani teoretikov vzbudila kritika neprimerne odločitve zakonodajalca, gledano na zakonsko določbo o kazenski odgovornosti, katero dosežejo posamezniki z dopolnjenim 14. letom starosti. Pri absolutno določeni starostni meji zakonodajalec v obzir ne vzame elementa zrelosti in telesne razvitosti, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili diskriminaciji na podlagi starosti. Sodna praksa slovenskih sodišč dosledno varuje načelo spolne samoodločbe posameznika, še posebej pa otrok, v kolikor do sodnega postopka sploh pride, saj je večina storilcev z žrtvijo v sorodnem razmerju, kar posledično pomeni, da veliko primerov zaradi strahu žrtve spolne zlorabe niti ne naznani.
Ključne besede: Otrok, mladostnik, zrelost, pedofilija, spolna nedotakljivost, primerljiva starost.
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (637,10 KB)

6.
Spremljanje mladostnika med in po prestanem vzgojnem ukrepu oddaje v prevzgojni dom
Ana Štern, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava različne teorije deviantnosti (odklonskosti) in kriminalitete ter tudi nujnost in funkcionalnost deviantnosti kot družbeno dejstvo oziroma normalen družbeni pojav. Povzema pravni okvir obravnave mladostnika v času prestajanja vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom in ob njegovem odpustu ter tudi namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike. Opisuje spremljanje mladostnika po prenehanju ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Prikazuje postopek dela z mladoletnimi prestopniki tako v teoriji kot tudi v praksi in obravnava primer mladostnice, ki se je soočila z vzgojnim ukrepom. Teoretični del povzema literaturo, ki proučuje vzroke za deviantnost in kriminaliteto ter tudi slovensko zakonodajo na temo kazenskih sankcij in vzgojnih ukrepov za mladoletnike. Poglobljeno obravnava vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Analitični del vsebuje intervju z vodjo oddelka za vzgojo, ki opisuje bivanje v Prevzgojnem domu Radeče, pogovor s koordinatorko mladinskih stanovanj v Mariboru ter odgovor strokovne službe Centra za socialno delo Maribor v povezavi s programom spremljanja mladostnikov po odpustu iz prevzgojnega doma. Analitični del prav tako opisuje izkušnjo mladostnice, institucionalizirane pri 17. letih zaradi nedovoljenih odsotnosti od pouka ter posesti marihuane.
Ključne besede: diplomske naloge, mladostnik, vzgojni ukrep, deviantnost, kriminaliteta
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 260; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (617,41 KB)

7.
Vpliv uživanja drog in alkoholnih pijač na zdravje dijakov
Vesna Veršovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno: 09.01.2020; Ogledov: 593; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (589,29 KB)

8.
Preventiva na področju prepovedanih drog pri mladih
Tjaša Pernat, 2019, diplomsko delo

Opis: Mladostnikom pot do prodaje drog predstavlja izziv, saj je vse povezano z nezakonitim iskanjem prodajalcev. Vodi jih želja po eksperimentiranju in občutku pripadnosti v družbi. Medicinska sestra v sklopu preventivnih programov poskuša mladostnike predvsem ozavestiti o ohranjanju lastnega zdravja, soočanju z vsakodnevnimi morebitnimi problemi in zapolnitvi prostega časa. Namen diplomskega dela je predstaviti preventivne programe na področju prepovedanih drog.
Ključne besede: mladostnik in droge, nezakonite droge, odvisnost, medicinska sestra, EMCDDA
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 390; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (899,08 KB)

9.
Uporaba bontona med mladostniki
Janez Golenač, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Bonton imenujemo tudi lepo vedenje. Uporaba bontona med mladostniki je zelo pomembno, saj se ljudje v njihovi družbi veliko boljše počutijo. Vedno imamo ljudi okrog sebe in nikoli ne ostajamo sami. Bonton pridobimo že v otroštvu in ga kasneje samo nadgrajujemo in se učimo, kako postati vedno boljši. Namen zaključnega dela je ugotoviti uporabo bontona med mladostniki. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 36 vprašanj. Anketirali smo 150 dijakov iz treh srednjih šol in sicer iz Biotehniške šole Maribor, Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in II. Gimnazije Maribor, ki smo jih ločili tudi po spolu. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da dijaki uporabljajo bonton. Ne gre za velike spremembe med spoloma in tudi ne na vrsto srednje šole. Mladostniki so se največ naučili o bontonu od svojih staršev, zato bi njih največkrat upoštevali glede obnašanja, najmanj pa bi upoštevali medicinsko sestro in tudi brata/sestro. Najpogosteje uporabljajo bonton na obisku, najmanj pa se ga držijo na travniku in v gozdu. Diskusija in zaključek: Vsak mladostnik največ odnese od svojih staršev, zato je vzgoja najpomembnejša v otrokovem življenju. Bolj se starši z otrokom ukvarjajo boljše rezultate bodo lahko kasneje otroci imeli. Od uporabe bontona je veliko odvisno tudi od okolja iz katerega izhajamo ter od družbe, katero si izberemo tekom odraščanja.
Ključne besede: družina in vzgoja, mladostnik, lepo vedenje, prosim, hvala, oprosti
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 748; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (529,63 KB)

10.
Raba angleškega jezika v vsakdanji komunikaciji med slovenskimi mladostniki
Žana Leitinger, 2018, diplomsko delo

Opis: Jezikovni stik med slovenščino in angleščino ni nov pojav, vendar se je v moderni dobi interneta močno razmahnil in preobrazil. Ker smo z angleščino obkroženi praktično na vsakem koraku, niti ni presenetljivo, da jo uporabljamo tudi v vsakdanji komunikaciji s slovensko govorečimi vrstniki, bodisi le tu in tam kakšno besedo, bodisi besedne zveze ali celotne stavke. Še najbolj pa je mešanje jezikov očitno na spletu, kjer običajno stremimo k čim hitrejši odzivnosti in čim pogostejši prisotnosti, kar pušča posledice na kakovosti in pravilni rabi jezika. Razlogov za mešanje jezikov oziroma preklapljanje med njima je več, prav tako so za vsakega posameznika različni. Glede na to, kaj mešanje jezikov prinaša in kakšne so morebitne posledice za prihodnost slovenščine, ostajajo mnenja deljena.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, mladostnik, jezikovni stik, preklapljanje koda
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 884; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici