| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SOCIALNA ANKSIOZNOST V MLADOSTNIŠTVU IN NJENA POVEZANOST Z MLADOSTNIKOVIM PSIHOSOCIALNIM POLOŽAJEM V RAZREDU
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava socialno anksioznost v mladostništvu in njeno povezanost s psihosocialnim položajem mladostnikov in mladostnic v razredu. V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na opredelitvi, razvoju in vzrokih socialne anksioznosti. Opisane so tudi bistvene značilnosti pojmov, ki se v okviru teme naloge povezujejo s tovrstno anksioznostjo: obdobje mladostništva, samopodoba v mladostništvu, razred kot skupina, psihosocialni položaj učenca v razredu in vzorci vedenja. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in s sociometrično preizkušnjo, ki sta bila aplicirana na 121 učencih sedmih in osmih razredov treh osnovnih šol. Na osnovi sociometrične preizkušnje je bil za vsakega učenca, vključenega v raziskavo, izračunan njegov psihosocialni položaj v razredu. Tako je bila omogočena razvrstitev anketiranih učencev v pet sociometričnih skupin: priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povprečni učenci. Kategoriziranje anketirancev v omenjenih pet skupin je omogočilo primerjavo med učenci glede na njihove rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Le-ta je vseboval vprašanja, vezana na socialno anksioznost, samopodobo in splošni učni uspeh učencev v preteklem šolskem letu. Hipoteze, ki so bile postavljene za izhodišče dela, so bile ob primerjavi med različnim spremenljivkami tudi ovrednotene. Ugotovljeno je bilo, da na izbranem vzorcu ni povezanosti med psihosocialnim položajem učencev v razredu in prisotnostjo socialne anksioznosti.
Ključne besede: socialna anksioznost, mladostništvo, samopodoba, psihosocialni položaj učenca v razredu, vzorci vedenja
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 4025; Prenosov: 847
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Samomorilnost med mladimi
Teja Kranjc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo problematiko samomorilnosti med mladimi. Opisali smo samomorilnost skozi zgodovino, statistične podatke o samomoru v Sloveniji in v Celjski regiji. V Sloveniji predstavlja samomorilnost velik problem, saj imamo izredno visok samomorilni količnik, v primerjavi z drugimi državami sveta, prisoten že več desetletij. Še zlasti pa je velika samomorilna problematika med mladimi, kjer statistični podatki beležijo porast samomorov v populaciji adolescentov. Z namenom, da bi posamezniki za reševanje življenjskih težav izbrali med bolj konstruktivni rešitvami, poteka v Sloveniji več preventivnih aktivnosti na različnih področjih. Kljub resnosti in dolgotrajnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorov, ki bi glede na izkušnje nekaterih evropskih držav omogočil zmanjševanje samomorilnega količnika. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v okviru diplomskega dela pri dijakih Srednje zdravstvene šole v Celju. Rezultati so pokazali, da mladi sorazmerno pogosto razmišljajo o samomoru, predvsem je k takšnemu razmišljanju nagnjen moški spol anketirancev. Zaskrbljujoč je podatek, da se po številu samomorilnosti med mladimi uvršamo kar na deveto mesto v svetu.
Ključne besede: samomorilnost, mladostništvo, samomorilnost med mladimi, samomorilno vedenje.
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 2369; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

3.
POJAV SAMOMORILNOSTI V MLADOSTNIŠTVU
Danijel Šterman, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pojav samomora v mladostništvu. Podobno kot v drugih življenjskih obdobjih se tudi v mladostniškem povezuje, sešteva in medsebojno ojačuje več dejavnikov, ki v svojem sovplivanju povečujejo možnost in nevarnost samomora. Prikazali smo glavne vzroke umrljivosti mladih ter z njimi povezane dejavnike tveganega vedenja. Preprečevanje samomora mladostnikov je ena od prednostnih nalog v družbi. Z namenom, da se samomor prepreči, smo poudarili preventivne dejavnosti in ukrepe. Ker samomor in druge oblike samomorilnega vedenja predstavljajo velik javno zdravstveni problem, se mora k njegovemu zmanjševanju pristopiti z jasno opredeljenimi cilji in nalogami. Pri tem je vloga delavcev v zdravstveni negi izrednega pomena. V nadaljevanju diplomskega dela smo podrobneje predstavili vlogo medicinske sestre pri obravnavi suicidalno ogroženega mladostnika. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena med dijaki gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo mladi do samomora, skušali smo ugotoviti, ali mladostniki prepoznajo opozorilne znake ter ali znajo pravilno in hitro odreagirati nanje. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mnenja, da so najpogostejši dejavniki za samomor družinski spori, ljubezenski konflikti ter duševne in depresivne motnje. Mladi menijo, da je potrebna večja osveščenost ljudi o virih pomoči za reševanje njihovih stisk.
Ključne besede: samomor, mladostništvo, dejavniki tveganja, preventiva, medicinska sestra
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 913; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (518,91 KB)

4.
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MLADOSTNIKOVO NAMERO POISKATI STROKOVNO SVETOVALNO POMOČ.
Gabrijela Ploj, 2014, magistrsko delo

Opis: Mladostništvo je obdobje, v katerem je zavedanje pomena duševnega zdravja in iskanje strokovne pomoči v primeru duševnih težav še posebej pomembno. Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo mladostnik poiskal pomoč svetovalnega delavca ali drugega strokovnjaka s področja svetovanja ali pa bo težave reševal sam ali s pomočjo svojih staršev, vrstnikov. Namen empiričnega magistrskega dela je preveriti stališča mladostnikov do iskanja strokovne svetovalne pomoči ter namere mladostnikov o tem, da poiščejo pomoč pri svetovalnem delavcu glede na tip problema. Prav tako želim raziskati pomen socialne stigme pri iskanju strokovne pomoči. Želim tudi ugotoviti, ali med spoloma obstajajo statistično pomembne razlike v izraženosti posameznih spremenljivk. V raziskavi je sodelovalo 458 dijakov. Uporabljeni so bili trije vprašalniki, ki merijo izbrane spremenljivke: Stališča do iskanja strokovne pomoči (Fischer in Farina, 1995), Vprašalnik o nameri iskanja svetovanja (Cash, Begley, McCown in Weise, 1975) in Lestvica socialne stigme, povezane s psihološko pomočjo (Komiya, Good in Sherrod, 2000). Rezultati kažejo, da je za udeležence značilna visoka percepcija socialne stigme in negativna stališča do iskanja strokovne pomoči, vendar med obema spremenljivkama ni statistično pomembne povezanosti. Spol se je izkazal kot pomembna spremenljivka, ki vpliva na različno izražena stališča do iskanja strokovne pomoči, ni pa pomemben pri izraženosti percepcije socialne stigme pred iskanjem strokovne pomoči. Raziskava prav tako kaže, da se mladostniki v primeru težav obračajo po pomoč na različne vire pomoči in da dekleta v primeru različnih težav hitreje poiščejo pomoč pri vseh virih pomoči.
Ključne besede: mladostništvo, duševno zdravje, stališča do iskanja strokovne pomoči, socialna stigma, svetovalni delavec.
Objavljeno: 28.07.2014; Ogledov: 1113; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (661,37 KB)

5.
ČEČKANJE KOT INDIKATOR RAZPOLOŽENJA MLADOSTNIKOV
Nataša Ozmec, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskava se nanaša na mladostništvo, razpoloženjske motnje in projekcijsko risanje ter skuša skozi čečkanje oblikovati preprosto in učinkovito tehniko, s katero bi ugotavljali določeno razpoloženje in blagostanje mladostnikov. Raziskava je razdeljena na dve fazi. V prvi fazi je sodelovalo 87 mladostnikov Gimnazije Murska Sobota in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, druga faza je potekala na istem vzorcu, udeležencev je bilo 84. Pri projekcijskem delu naloge so morali udeleženci s poljubno barvico načečkati podobo v skladu s svojim počutjem v zadnjih dveh tednih. Na voljo so imeli 7 barvic, in sicer črno, modro, zeleno, rdečo, rumeno, oranžno in vijolično. Hkrati so udeleženci morali še rešiti Vprašalnik WHO-5 (ang. The WHO 5-item Well-Being Index (WHO-5), Lestvico stresnih življenjskih dogodkov (ang. The 29 – item Life Event Scale) in Vprašalnik MDI (ang. Major Depression (ICD-10) Inventory), ki je bil uporabljen samo v 2. fazi. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da med mladostniki obstaja statistično pomembna razlika v blagostanju glede na izrabo prostora in velikost čačke. Na mladostnike v veliki meri vplivajo tudi stresni življenjski dogodki. Večje število stresnih dogodkov se je izkazalo kot indikator slabšega počutja oz. nizkega blagostanja. Ugotovitve naše študije tudi kažejo, da posamezna barva čačke nima učinka na blagostanje mladostnikov. Udeleženci so, ne glede na to ali so v obeh fazah izbrali enako ali drugačno bravo čačke, dosegli podoben rezultat na vprašalniku WHO5, kar pomeni, da se ne razlikujejo v blagostanju. Tekom študije virov in ob analizi raziskave smo hkrati ugotovili, da lahko ima posamezna čačka za različne posameznike tudi različen pomen, kar lahko otežuje interpretacijo. Čečkanje lahko predstavlja učinkovito izrazno sredstvo, na podlagi česa lahko zgolj sklepamo, ne pa tudi podajamo diagnoze, o mladostnikovem razpoloženju in blagostanju.
Ključne besede: mladostništvo, razpoloženjske motnje, projekcijske tehnike, čečkanje, Vprašalnik WHO5, Vprašalnik MDI, stresni življenjski dogodki
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1203; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
VPLIV ODNOSA S STARŠI NA SAMOPOŠKODOVALNO VEDENJE MLADOSTNIKOV
Maša Majhen, 2016, magistrsko delo

Opis: Samopoškodovalno vedenje se najpogosteje pojavlja med mladostniki. Ker pa je družina eden izmed najpomembnejših socialnih sistemov v mladostnikovem življenju, smo želeli ugotoviti ali obstaja kakšna povezanost med mladostnikovim odnosom s starši in omenjenim pojavom. Ugotoviti smo želeli ali obstajajo znotraj družinskih odnosov in procesov dejavniki, ki vplivajo na verjetnost pojava samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Na podlagi preučene literature smo predvidevali, da zanemarjanje s strani staršev, slaba komunikacija med otrokom in starši ter nizko sprejemanje in podpora s strani staršev povečujejo verjetnost za pojav samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Magistrsko delo sestoji iz dveh delov, t.j. teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opisujemo značilnosti mladostništva, procese v družini ter značilnosti, vzroke, metode in funkcije samopoškodovalnega vedenja. Navajamo tudi ugotovitve avtorjev predhodno izvedenih raziskav s področja vpliva družine na pojav samopoškodovalnega vedenja. V drugem, empiričnem, delu smo analizirali rezultate naše raziskave. Na vzorcu 189 udeležencev smo aplicirali slovenske verzije vprašalnikov AFP (Adolescent Reports of Family and Parenting Processes), PSI – II (Parenting Style Inventory – II) in ISAS (Inventory of statements about self-injury). Ugotovili smo, da med skupino udeležencev, za katero je značilen pojav samopoškodovalnega vedenja in skupino, za katero ta pojav ni značilen, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v zanemarjanju s strani staršev. Prav tako smo ugotovili da se ob zmanjšanju podpore s strani staršev verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča ter, da se ob povečanju intimne komunikacije znotraj družine verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja zmanjša. Ugotovili smo tudi, da se ob povečanju konflikta v družini verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča. Ostalih statistično pomembnih razlik nismo odkrili.
Ključne besede: mladostništvo, družina, zanemarjanje, komunikacija, podpora, konflikt, samopoškodovalno vedenje, vpliv družine na samopoškodovalno vedenje.
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 1837; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (884,63 KB)

7.
Povezanost religioznosti in pozitivne mladostniške čustvenosti (Analize ameriških raziskav)
Irena Jerše, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga prikazuje povezanost religioznosti mladostnikov in njihovega čustvovanja ter povezavo religiozne vključenosti in duševnega zdravja. Preko različnih predstavljenih študij in analiz je bilo ugotovljeno, da obstaja najmočnejša pozitivna povezanost med intrinzično religioznimi orientacijami in sedmimi koncepti duševnega zdravja. Ti koncepti so: odsotnost duševne bolezni, primerno socialno vedenje, odsotnost notranjih konfliktov in krivde, osebna sposobnost in sposobnost samokontrole, samosprejemanje in samoaktualizacija, integriteta osebnosti, prilagodljivost novim situacijam in informacijam. Ugotovitve študij so pokazale,da pri mladih posameznikih obstaja negativna povezanost med religiozno vključenostjo ter duševnim zdravjem. Osnovni vir podatkov in tudi navdih na katerem temelji naloga je delo Daniela C. Batsona, Patricie Schoenrade and W. Larry Ventisa, Religion and the Individual: A Social – Psychological Perspective, kjer avtorji prikažejo veliko število študij, večinoma opravljenih v ZDA. Mi smo prikazali samo tiste raziskave, ki se nanašajo na mladostnike. Ameriško kulturno in religiozno okolje je bilo izbrano zaradi največje religiozne raznolikosti na svetu.
Ključne besede: religioznost, religiozne orientacije, mladostništvo, čustvenost
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 334; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
RAZVOJ IN EVALVACIJA TRENINGA SOCIALNIH VEŠČIN ZA MLADOSTNIKE
Tea Totić, 2016, magistrsko delo

Opis: Na prehodu iz otroštva v mladostništvo naraščajo težave na psihosocialnem področju. Z ustreznim treningom socialnih veščin lahko mladostnikom pomagamo, da ustrezno razvijejo lastno identiteto, se lažje spopadejo s težavami, izboljšajo kvaliteto medosebnih odnosov in postanejo bolj psihološko odporni. Da bi se mladostniki uspešnejše socialno prilagodili in da bi se zmanjšala pojavnost motečega vedenja v šoli, sem se odločila, da razvijem trening socialnih veščin, ga izvedem in evalviram. Pri tem me je zanimalo tudi, ali se bodo pojavile kakšne morebitne spremembe v razvoju socialnih veščin in kakšno prepričanje bodo sodelujoči učenci imeli po izvedbi treninga glede spremembe lastnih vedenjskih in čustvenih vzorcev ter ali se bo njihova pozornost na svoje vedenje povečala. Trening socialnih veščin sem izvedla v osmem razredu osnovne šole v pomurski regiji, kjer se je za sodelovanje odločilo 6 učencev. Izvedla sem ga v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine asertivnosti, sodelovanja, empatije, samokontrole in odgovornosti. Raziskovanje je temeljilo na kvantitativnem in kvalitativnem zbiranju podatkov. Podatke sem pridobila s pomočjo lestvice socialnih veščin, vprašalnika prepoznavanja čustev in samorefleksije, sprotnih poročil, evalvacijskega končnega vprašalnika, evalvacijskega pripomočka »Tarča« in »Pričakovanja in strahovi«. Na podlagi pridobljenih podatkov in ocenjevanja sem ugotovila, da so se tekom izvajanja treninga socialnih veščin pokazale nekatere pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin. Skupaj s sovoditeljem sva izvedbo treninga socialnih veščin ocenila kot uspešno. Trening socialnih veščin se je izkazal za uporabno in primerno obliko pomoči za mladostnike na psihosocialnem področju.
Ključne besede: mladostništvo, socialne veščine, trening socialnih veščin, razvoj treninga, evalvacija
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Ključne besede: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 435; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (935,29 KB)

10.
Stres in uravnavanje čustev pri nadarjenih učencih
Anja Kamenik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: Stres predstavlja prilagodljiv odziv na neke zunanje situacije, ki lahko vodijo k spremembam. Slednje se lahko kažejo na vedenjskem, fizičnem ali mentalnem področju. Stres se pojavlja tudi pri nadarjenih učencih, ki se verjetneje s stresom spoprijemajo tako, da uporabljajo strategije spoprijemanja, ki so osredotočene na problem, za njih pa sta značilni tudi psihološka in socialna regulacija. Obstaja premalo raziskav, ki se osredotočajo na preučevanje različnih vidikov stresa in uravnavanja čustev pri nadarjenih učencih. Metoda: V raziskavo smo vključili mladostnike (n = 98), stare od 13 do 15 let. Od tega je bilo 52 nadarjenih in 46 ostalih učencev. Uporabili smo štiri vprašalnike: Ček lista stresorjev, Vprašalnik Načini spoprijemanja s stresom (WCQ I), Vprašalnik rezilientnosti in Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (ESCQ). Rezultati: Nadarjeni učenci se soočajo z enakimi vrstami stresorjev kot učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Učenke ne doživljajo več stresa kot učenci. Med nadarjenimi učenci in učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni, pri spoprijemanju s stresom, ki je osredotočeno na problem, ni razlik. Nadarjeni učenci so bolj odporni na stres kot pa učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Med nadarjenimi in ostalimi učenci v uravnavanju čustev ne prihaja do razlik. Zaključki: Raziskovanje stresa in emocionalne inteligentnosti pri nadarjenih učencih je ključno za pridobitev novih spoznanj na tem področju. S pridobljenimi spoznanji bomo lažje razumeli omenjeni vzorec mladostnikov in na takšen način prispevali k izboljšanju njihovega duševnega zdravja. Pomembno je, da o teh aktualnih izsledkih obveščamo starše, vzgojitelje, učitelje in druge pomembne ljudi v življenju nadarjenih mladostnikov. Ti posamezniki lahko namreč vplivajo na doživljanje stresa, soočanje s stresom, odpornost na stres ter na uravnavanje čustev pri mladostnikih.
Ključne besede: nadarjenost, mladostništvo, stres, uravnavanje čustev.
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 539; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (692,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici