1. Samoregulacija v povezavi s pozitivnim in negativnim tveganjem v mladostništvu : magistrsko deloŠpela Osojnik, 2025, magistrsko delo Opis: Samoregulacija je obsežen koncept, ki opisuje aktivno upravljanje, prilagajanje in uravnavanje posameznikovega vedenja proti želenemu cilju, in je ključna za učinkovito prilagajanje, uspešno doseganje ciljev, obvladovanje stresa ter ohranjanje čustvenega in fizičnega blagostanja. Mladostništvo kot razvojno obdobje prinaša številne izzive, zaradi česar je razumevanje samoregulacije v tem kontekstu še posebej pomembno.
V magistrskem delu smo preučili vpliv samoregulacije na vključenost v pozitivna in negativna tvegana vedenja v mladostništvu med 171 mladostniki iz dveh starostnih skupin, ki so vključeni v srednješolsko ter univerzitetno izobraževanje. Preučili smo tudi razlike glede na spol in starost udeležencev. Rezultati kažejo, da višja stopnja samoregulacije napoveduje manjšo vključenost v negativna tvegana vedenja kot tudi to, da je negativno tvegano vedenje pri mladostnikih povezano z večjim tveganjem na socialnem in zdravstvenem področju.
Ugotovili smo, da se razlike med spoloma v samoregulaciji z razvojem izravnajo in da imajo kontekstualni dejavniki, kot je družbeni in socialni kontekst, velik vpliv na pojavnost tveganega vedenja, ne glede na spol.
Ključne besede: samoregulacija, pozitivno tvegano vedenje, negativno tvegano vedenje, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (895,69 KB) |
2. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasiljaTinkara Koračin, Katja Košir, Tanja Špes, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini, ki ga pogostokrat dosežejo z izvajanjem medvrstniškega nasilja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se učenci po izraženosti socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z drugimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja in, poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja. Učinek je pri fantih večji kot pri dekletih.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, mladostništvo, socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, zaznane opore, negotovosti
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (532,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Medvrstniško nasilje kot skupinski pojav : predstavitev izhodišč in ciljev raziskaveKatja Košir, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, vpet v socialni kontekst, zato ga je treba proučevati z uporabo različnih pristopov in z vključevanjem različnih perspektiv. V tem poglavju so predstavljena izhodišča in cilji projekta, v katerem smo z uporabo raznovrstnih virov podatkov (samoporočanje, vrstniška imenovanja, poročanje učiteljev) in naprednih raziskovalnih načrtov (vzdolžna raziskava, fokusne skupine) raziskali vzajemen odnos med psihosocialnimi značilnostmi učencev in razredov ter vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v zgodnjem mladostništvu. Dodatno smo proučili vlogo psihosocialnih značilnosti posameznikov in razredov ter vključenosti v medvrstniško nasilje v odnosu do šolske prilagojenosti učencev. Projekt je vključeval dve raziskavi: osrednjo vzdolžno raziskavo s tremi meritvami, izvedeno na velikem vzorcu mladostnikov, in kvalitativno raziskavo. Na podlagi ugotovitev obeh raziskav smo oblikovali smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v mladostništvu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vzdolžne raziskave, mladostništvo, značilnosti razreda, preprečevanje nasilja
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (420,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ocenjevanje temperamenta v zgodnjem mladostništvu : psihometrične značilnosti vprašalnika EATQ-R-SFEva Kranjec, Maja Zupančič, Gregor Sočan, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je preveriti psihometrične značilnosti kratke različice revidiranega Vprašalnika temperamenta za zgodnje mladostnike – EATQ-RSF. Na vzorcu 238 slovenskih zgodnjih mladostnikov smo preverili faktorsko strukturo, zanesljivost ter razlike med spoloma v ravni izraznosti temperamentnih potez. Analiza podatkov je v splošnem pokazala zadovoljivo prileganje podatkov obravnavanim modelom, čeprav indeksi prileganja za nekatere podlestvice niso dosegli priporočenih vrednosti. Skladnost nadrednih lestvic je zadovoljiva. Mladostnice imajo bolj izražene poteze zadovoljstvo ob šibkih dražljajih, strah in povezovanje z drugimi ter dimenzijo pozitivno čustvovanje kot mladostniki. EATQ-R-SF je ustrezna za uporabo v raziskovanju, čeprav rezultati nakazujejo potrebo po vsebinskem in psihometričnem izboljšanju pripomočka.
Ključne besede: temperament, zgodnje mladostništvo, ocenjevanje, vprašalnik EATQ-R-SF, psihometrične značilnosti, razlike med spoloma
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (372,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Povezanost glasbenih preferenc z depresivnostjo pri mladostnikihUrška Burian, Diana Malešič, Anja Bankovič, Katarina Habe, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Mladostniki so populacija, ki je za vplive glasbe še posebej dovzetna, depresivnost pa je v tem razvojnem obdobju najpogostejša psihopatologija. Tako smo želeli v raziskavi osvetliti odnos med tema dvema aktualnima fenomenoma v mladostnikovem življenju. V raziskavi je sodelovalo 272 mladostnikov (193 deklet in 79 fantov). Podatke smo pridobili s pomočjo Beckove lestvice depresivnosti (BDI II) in Kratkega testa glasbenih preferenc (STOMP). Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se preferiranje refleksivne in konvencionalne glasbe z depresivnostjo povezuje negativno, medtem ko je preferiranje uporniške glasbe z depresivnostjo povezano pozitivno. Razlike med spoloma niso bile potrjene. Opozorili smo tudi na problem veljavnosti vprašalnika STOMP, saj se je njegova veljavnost na slovenskem vzorcu izkazala za vprašljivo.
Ključne besede: depresivnost, glasbene preference, mladostništvo, funkcije glasbe, vpliv glasbe
Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Odnos med testno anksioznostjo ter socialno oporo pomembnih drugih pri mladostnikih: moderatorska vloga pogojne opore : moderatorska vloga pogojne oporeJerneja Markič, 2024, magistrsko delo Opis: Odstotek mladostnikov, ki so preobremenjeni s šolskim delom, se v zadnjih letih pomembno zvišuje. Strokovno pomoč dijaki velikokrat poiščejo zaradi težav s stresom in testno anksioznostjo. Slednja opredeljuje situacijsko-specifično osebnostno lastnost, ki zajema povečano zaskrbljenost v situacijah, v katerih je naš nastop ocenjevan, v drugih situacijah pa ne odreagiramo na tak način. Testna anksioznost se negativno povezuje z učno uspešnostjo in učinkovitostjo; med pomembne napovednike testne anksioznosti v mladostništvu pa spadajo tudi različne oblike socialne opore pomembnih drugih. S svojo raziskavo smo želeli preučiti povezavo med testno anksioznostjo in dvema oblikama socialne opore; dejansko in pogojno oporo pomembnih drugih. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 425 slovenskih dijakov in dijakinj (delež slednjih je 74,8 %), starih med 15 in 21 let. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Vprašalnik testne anksioznosti (TAI), Lestvico pogojne opore staršev in učiteljev (PCSS/TCSS) ter Lestvico socialne opore učencev (SSSS). Ugotovili smo, da dekleta poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot fantje; da mlajši poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot starejši; da gimnazijci poročajo o nižji testni anksioznosti v primerjavi z dijaki poklicnih srednjih šol; da se učni uspeh negativno povezuje s testno anksioznostjo ter da spol moderira omenjeni odnos; da je dejanska opora pomemben negativen, pogojna opora pa pozitiven napovednik testne anksioznosti v mladostništvu. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da je pogojna opora učitelja moderator v odnosu med dejansko oporo učitelja in testno anksioznostjo, poleg tega pa smo ugotovili, da pogojna opora testno anksioznost napoveduje v precej večji meri kot dejanska opora, torej da je negativna vrednost pogojne opore za doživljanje testne anksioznosti večja od pozitivne vrednosti dejanske opore.
Ključne besede: mladostništvo, testna anksioznost, dejanska opora, pogojna opora
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,57 MB) |
7. Celostni pristop k medvrstniškemu nasilju : psihosocialni konteksti in raziskovalne skupine2025, znanstvena monografija Opis: Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, vpet v socialni kontekst, zato ga je treba proučevati z uporabo različnih pristopov in z vključevanjem različnih perspektiv. V znanstveni monografiji so predstavljeni ključni izsledki projekta, v katerem smo z uporabo raznovrstnih virov podatkov (samoporočanje, vrstniška imenovanja, poročanje učiteljev) in naprednih raziskovalnih načrtov (vzdolžna raziskava, fokusne skupine) raziskali vzajemen odnos med psihosocialnimi značilnostmi učencev in razredov ter vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v zgodnjem mladostništvu. Dodatno smo proučili vlogo psihosocialnih značilnosti posameznikov in razredov ter vključenosti v medvrstniško nasilje v odnosu do šolske prilagojenosti učencev. Projekt je vključeval dve raziskavi: osrednjo vzdolžno raziskavo s tremi meritvami, izvedeno na velikem vzorcu mladostnikov, in kvalitativno raziskavo. Na podlagi ugotovitev obeh raziskav smo oblikovali smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v mladostništvu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, zgodnje mladostništvo, socialni odnosi, psihosocialne značilnosti razredov, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (8,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Kajbič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja. Travme v otroštvu imajo negativne učinke katerih posledice se kažejo v različnih oblikah. Glavna posledica je navadno razvoj prestopniškega vedenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšno vlogo imajo travmatični dogodki iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja in kako se le ti razlikujejo na spol. Uporabili smo deskriptivno metodo dela pri kateri smo naredili pregled literature. Uporabili smo slovensko in angleško literaturo, ki se nanaša na našo temo. Rezultati kažejo, da travmatični dogodki v otroštvu vplivajo na razvoj prestopniškega vedenja ter da se pri spolu pojavljajo razlike. Razlike so vidne predvsem v vrstah travme posledično pa se kažejo tudi v prestopniškem vedenju. Zlorabe v otroštvu puščajo na mladostnikih ogromen vpliv. Ugotovljene so bile razlike med moškimi in ženskami, ki se kažejo v različnem prestopniškem vedenju. Mladostniki, fizično ali spolno zlorabo kažejo v prestopniškem vedenju kot je zloraba psihoaktivnih substanc, uporaba agresije za reševanje problemov, pretepanje svoje družine ter spolno prestopništvo predvsem pri tistih, ki so bili kot otroci spolno zlorabljeni, mladostnice pa posledice travme kažejo kot občutek viktimizacije in zlorabe psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: travme, zlorabe, otroštvo, prestopniško vedenje, mladostništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,07 MB) |
9. Duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19Jana Vizjak, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: od marca 2020 je razglašena pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, ki se širi po aerogeni poti. Pandemijo lahko obvladujemo s strogimi ukrepi, kot so: omejevanje socialnih stikov, nošenje maske in razkuževanje rok, kar ima velik vpliv na duševno zdravje mladostnikov.
Metode: s pomočjo diagrama PRISMA smo prikazali postopek izbora relevantne literature s področja duševnega zdravja mladostnikov v času pandemije COVID-19. S pomočjo tematske analize smo analizirali 12 znanstvenih člankov, ki so bili napisani v obdobju od decembra 2019 do oktobra 2021.
Rezultati: rezultati raziskav kažejo, da se je duševno zdravje mladostnikov v času pandemije COVID-19 poslabšalo. Najpogosteje poročajo o simptomih anksioznosti, depresivnosti, osamljenosti, stresu, nespečnosti, vedenjskih in odnosnih težavah.
Razprava in sklep: rizični dejavniki za razvoj in povečanje psihičnih težav mladostnikov v času pandemije COVID-19 so predhodne težave z duševnim zdravjem, ženski spol, enostarševska družina, nizek dohodek družine mladostnika in učne težave. Nadalje predlagamo dodatno pozornost raziskovalcev pri preverjanju korelacij med različnimi sociodemografskimi spremenljivkami in duševnim zdravjem mladostnikov v času pandemije COVID-19, ter več longitudinalnih študij za razumevanje medsebojnih vplivov med psihološkimi konstrukti pri mladostnikih v času pandemije COVID-19.
Ključne besede: mladostništvo, psihične težave, epidemija, koronavirus.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 1599; Prenosov: 300
Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. Povezava med pojavom shizofrenije in uporabo kanabisaŠpela Frangež, 2021, diplomsko delo Opis: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Ključne besede: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,07 MB) |
