Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odstotek mladostnikov, ki so preobremenjeni s šolskim delom, se v zadnjih letih pomembno zvišuje. Strokovno pomoč dijaki velikokrat poiščejo zaradi težav s stresom in testno anksioznostjo. Slednja opredeljuje situacijsko-specifično osebnostno lastnost, ki zajema povečano zaskrbljenost v situacijah, v katerih je naš nastop ocenjevan, v drugih situacijah pa ne odreagiramo na tak način. Testna anksioznost se negativno povezuje z učno uspešnostjo in učinkovitostjo; med pomembne napovednike testne anksioznosti v mladostništvu pa spadajo tudi različne oblike socialne opore pomembnih drugih. S svojo raziskavo smo želeli preučiti povezavo med testno anksioznostjo in dvema oblikama socialne opore; dejansko in pogojno oporo pomembnih drugih. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 425 slovenskih dijakov in dijakinj (delež slednjih je 74,8 %), starih med 15 in 21 let. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Vprašalnik testne anksioznosti (TAI), Lestvico pogojne opore staršev in učiteljev (PCSS/TCSS) ter Lestvico socialne opore učencev (SSSS). Ugotovili smo, da dekleta poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot fantje; da mlajši poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot starejši; da gimnazijci poročajo o nižji testni anksioznosti v primerjavi z dijaki poklicnih srednjih šol; da se učni uspeh negativno povezuje s testno anksioznostjo ter da spol moderira omenjeni odnos; da je dejanska opora pomemben negativen, pogojna opora pa pozitiven napovednik testne anksioznosti v mladostništvu. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da je pogojna opora učitelja moderator v odnosu med dejansko oporo učitelja in testno anksioznostjo, poleg tega pa smo ugotovili, da pogojna opora testno anksioznost napoveduje v precej večji meri kot dejanska opora, torej da je negativna vrednost pogojne opore za doživljanje testne anksioznosti večja od pozitivne vrednosti dejanske opore.
Ključne besede: mladostništvo, testna anksioznost, dejanska opora, pogojna opora
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja. Travme v otroštvu imajo negativne učinke katerih posledice se kažejo v različnih oblikah. Glavna posledica je navadno razvoj prestopniškega vedenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšno vlogo imajo travmatični dogodki iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja in kako se le ti razlikujejo na spol. Uporabili smo deskriptivno metodo dela pri kateri smo naredili pregled literature. Uporabili smo slovensko in angleško literaturo, ki se nanaša na našo temo. Rezultati kažejo, da travmatični dogodki v otroštvu vplivajo na razvoj prestopniškega vedenja ter da se pri spolu pojavljajo razlike. Razlike so vidne predvsem v vrstah travme posledično pa se kažejo tudi v prestopniškem vedenju. Zlorabe v otroštvu puščajo na mladostnikih ogromen vpliv. Ugotovljene so bile razlike med moškimi in ženskami, ki se kažejo v različnem prestopniškem vedenju. Mladostniki, fizično ali spolno zlorabo kažejo v prestopniškem vedenju kot je zloraba psihoaktivnih substanc, uporaba agresije za reševanje problemov, pretepanje svoje družine ter spolno prestopništvo predvsem pri tistih, ki so bili kot otroci spolno zlorabljeni, mladostnice pa posledice travme kažejo kot občutek viktimizacije in zlorabe psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: travme, zlorabe, otroštvo, prestopniško vedenje, mladostništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Ključne besede: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka. Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje. V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo. Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Ključne besede: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1590; Prenosov: 524
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: V obdobju mladostništva pride do veliko sprememb na kognitivnem, čustvenem, osebnem in socialnem področju, razvija pa se tudi posameznikova identiteta. Za obdobje mladostništva je značilno veliko nihanj na vseh življenjskih področjih. V mladostništvu se razvija tudi posameznikova zmožnost samoregulacije. Samoregulacija je sposobnost posameznika, da lahko zavestno spremeni svoje misli in občutke glede na zunanjo situacijo ter ostane še naprej usmerjen k cilju. Gre za proces, ki se razvija skozi celotno življenje in se povezuje z različnimi dejavniki. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, s katerimi individualnimi in družinskimi dejavniki se samoregulacija povezuje v obdobju mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 156 mladostnikov, od tega 70 osnovnošolcev in 86 srednješolcev. Udeleženci so reševali Vprašalnik samoregulacije za mladostnike – ASRI, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike – IPPA in Vprašalnik o tveganih vedenjih pri mladostnikih – ARQ. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 22.0.0.0. Ugotovili smo, da prihaja do šibke povezave med izraženo samoregulacijo in odnosom oz. navezanostjo na mamo. Do zmerne povezave prihaja med izraženo samoregulacijo in socialno-ekonomskim statusom družine mladostnika. Se pa s socialno-ekonomskim statusom družine visoko povezuje dolgoročna samoregulacija mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se nižja stopnja samoregulacij povezuje z več tveganimi vedenji. Zanimalo nas je tudi, ali se višja stopnja samoregulacije povezuje z boljšim šolskim uspehom, kjer smo tudi ugotovili šibko povezavo.
Ključne besede: samoregulacija, mladostništvo, dejavniki samoregulacije, tvegana vedenja, ASRI, ARQ, IPPA
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1285; Prenosov: 177
Celotno besedilo (477,72 KB)