1. Obravnava mladoletnih prestopnikov na Finskem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Modic, 2021, diplomsko delo Opis: Stopnja zapiranja na Finskem je bila dolga leta višja kot v sosednjih skandinavskih državah (t.j., Švedska, Norveška, Danska, Islandija). V teh državah je prevladoval sistem »države blaginje«, ki ni zagotavljal le visoke stopnje socialne varnosti vsem državljanom, temveč je vplival tudi na permisivnost v kaznovanju, ki se je odražala v najnižjih stopnjah zapiranja v Evropi. V diplomskem delu se osredotočamo na obravnavo mladoletnih prestopnikov na Finskem. Mladoletniki so v fazi odraščanja, v kateri posamezniki najpogosteje začenjajo s kriminalnimi karierami. Posledično je pomembno, da mladoletnike kaznujemo na način, ki preprečuje nadaljnjo kriminalnost in omogoča uspešno resocializacijo. Med mladoletniki na Finskem prevladuje premoženjska kriminaliteta in kriminaliteta, povezana s prepovedanimi drogami. Poglobljen pregled literature je pokazal, da je deviantnih vse manj mladoletnikov, hkrati pa so deviantni mladoletniki odgovorni za vse več kaznivih dejanj.
Finska je s specifičnimi ukrepi v celotnem kazenskem pravosodju zmanjšala stopnje zapiranja odraslih prestopnikov kot tudi mladoletnikov in se pridružila družini skandinavskih držav, za katere so značilne nizke stopnje zapiranja in permisivno kaznovanje. Zaporne kazni za mladoletnike so v večji meri nadomestili v skupnost usmerjene kazenske sankcije. Kljub učinkovitosti tovrstnih sankcij pa se pojavlja problem problematičnih mladoletnikov – povratnikov, saj v skupnost usmerjene kazenske sankcije nanje nimajo učinka.
Ključne besede: mladoletno prestopništvo, zapori, Finska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 992; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (529,49 KB) |
2. Samokontrola in samonaznanjeno prestopniško vedenje srednješolcev : diplomsko delo univerzitetnega študijaValentina Virag, 2015, diplomsko delo Opis: Vsa človeška dejanja, vključno s kriminalnim in prestopniškim vedenjem so posledica posameznikovega zaznavanja okolja. Večina posameznikov se vzdrži neprimernega vedenja v skladu z lastnim moralnim prepričanjem, saj se jim kriminalna dejanja ne zdijo primerna za reševanje konfliktov. Moralnost posameznika (moralna prepričanja in moralne navade) so pomembne karakteristike posameznika, ki vplivajo na posameznikovo reakcijo v situacijah, ki lahko vodijo do kriminalnih dejanja (Antonaccio in Tittle, 2008).
Po situacijsko-akcijski teoriji (SAT) so vsa človeška dejanja, vključno s kriminalnim in prestopniškim vedenjem produkt posameznikovega zaznavanja možnosti alternativ in priložnosti. Večina raziskav kaže na to, da med nizko samokontrolo in kriminalnim vedenjem skoraj vedno obstaja povezava. Samokontrola je glede na raziskave najboljša in najbolj zanesljiva za napovedovanje kriminala. Strokovnjaki uvrščajo samokontrolo sorazmerno z ostalimi spremenljivkami in raziskujejo kako je posamezna spremenljivka medsebojno povezana s samokontrolo pri nastanku kriminalnega vedenja.
Gottfredson in Hirschi sta združila klasično teorijo s konceptom samokontrole, ki sta jo poimenovala splošna teorija kriminala. Samokontrolo sta definirala kot "nagnjenje k izogibanju dejanja, katerih škoda presega njihovo trenutno korist" (Bertok in Meško, 2013). Teorija samokontrole je navdušila izredno veliko raziskav. Skoraj vse so pokazale samokontrolo kot stalen napovednik kriminalnega vedenja, celo v različnih kulturnih kontekstih.
Nizka samokontrola je prikazana kot lastnost, ki kaže na večjo verjetnost nagnjenosti h prestopništvu. Koncept teorije nizke samokontrole kaže na to, da nekateri posamezniki ne razmišljajo o kasnejših posledicah njihovih dejanj in tako lahko s svojimi aktivnostmi povečajo možnosti za viktimizacijo.
Običajne dejavnosti in priložnosti kažejo na to, da na možnost (ponavljajoče) viktimizacije vplivajo posameznikova izpostavljenost in bližina morebitnim prestopnikom, njihova stopnja varovanja pred viktimizacijo in njihova privlačnost kot tarča kriminalnega vredenja.
Ključne besede: mladoletno prestopništvo, samonadzor, samonaznanitev, situacijskoakcijska teorija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 1561; Prenosov: 172
Celotno besedilo (764,31 KB) |
3. |
4. Mladoletniško prestopništvo med vzgojnimi ukrepi in kaznimi : diplomsko deloMateja Jereb, 2011, diplomsko delo Opis:
Ključne besede: mladoletniki, prestopništvo, mladoletno prestopništvo, kazenske sankcije, vzgojni ukrepi, kazni, vzgojni zavodi, mladoletniški zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2011; Ogledov: 2762; Prenosov: 560
Celotno besedilo (524,60 KB) |
5. |
6. Kaznovanje mladoletnih prestopnikov : diplomsko deloErika Rožnik, 2009, diplomsko delo Ključne besede: mladoletniki, mladoletno prestopništvo, kazenske sankcije, vzgojni ukrepi, vzgojni zavodi, denarna kazen, mladoletniški zapori, statistični podatki, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.06.2010; Ogledov: 3630; Prenosov: 516
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. |
8. MLADOLETNIŠKA KRIMINALITETA V ŠOLITamara Koderman, 2009, diplomsko delo Opis: Mladostništvo je obdobje, v katerem je človek izredno občutljiv na vplive okolja, sodobne družbe in značilnosti lastne biologije. Šola je poleg družine najznačilnejša skupina, v katero otrok vstopa. Kot vzgojna in izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri proučevanju mladoletniškega prestopništva. Naloga predstavlja v teoretičnem delu ureditev mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji in na Hrvaškem. Empirični del predstavlja trenutno stanje mladoletniške kriminalitete v Sloveniji in na Ptuju ter primerjavo obravnavanih mladoletnikov na CSD Ptuj v treh časovnih obdobjih (1989 - 1991, 2001 - 2003, 2006 - 2008). Med dobljenimi rezultati so vidne razlike in podobnosti v številu, spolu, starosti ter načinu storitve kaznivega dejanja. V tem delu opozorim tudi na možnost šole pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva ter na njeno nujno potrebno večjo vlogo pri sodelovanju izvajanja vzgojnih ukrepov.
Ključne besede: mladoletniki, mladoletno prestopništvo, kazenski postopek zoper mladoletnike, vzgojni ukrepi, center za socialno delo, vloga šole.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2009; Ogledov: 4112; Prenosov: 392
Celotno besedilo (396,69 KB) |
9. Vzgojni ukrepi za mladoletne delinkvente : analiza sprememb v Sloveniji po sprejemu Zakona navodil in prepovedi leta 1995Barbara Jalovec, 2009, diplomsko delo Opis: Zakonodaja v Sloveniji je s sprejemom Zakona o navodilih in prepovedih (1995) omogočila sistemsko urejeno delo z družinskimi okolji, da bi s tem zagotovili trajnejšo in stabilnejšo preventivo v zvezi z delinkvenco otrok in mladostnikov.
Na duševni razvoj otroka oziroma mladostnika imajo velik vpliv družina, vrstniki in širše družbeno okolje, v katerem posameznik – mladostnik živi. Če poznamo psihološke in socialne dejavnike prestopništva, lahko določimo, kateri vzgojni ukrep je najprimernejši za posameznika. Vzgojno zanemarjen, vzgojno zapuščen ali delinkventen otrok ima predispozicijo, da postane prestopnik, razen zadnjega, ki to že je, zato je pri določanju vzgojnega ukrepa pomembno vedeti, kakšna je otrokova predhodna vzgoja.
Slovenski sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov je močno zaostajal za sistemom obravnavanja v Švici, Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji. V teh državah sta v ospredju kritika zavodskega obravnavanja in zavzemanje za svetovanje prestopnikom in njihovim družinam kot oblika vzgojnega ukrepa.
Vsekakor je v tem oziru napredoval tudi slovenski sistem, ki pri obravnavanju mladoletnih delinkventov izvaja ukrepe, kot so poravnava z oškodovancem in plačilo za žrtve, delo v korist skupnosti in trening socialnih veščin.
Pri obravnavanju vzgojnih ukrepov so bile uporabljene metode deskripcije, komparacije in kompilacije različnih avtorjev ter analiziranja njihovih empiričnih raziskav.
Preko navodil in ukrepov se v mladoletniku krepijo občutki sočutja ter odgovornosti tako zase kot za druge ljudi, hkrati pa mu je pri tem v veliko pomoč prisotnost drugih družinskih članov, ki aktivno sodelujejo pri njegovi resocializaciji. Vzgojni ukrepi omogočajo prestopniku popraviti posledice storjenih kaznivih dejanj, hkrati pa ga učijo mirnega reševanja sporov in izboljšanja njegovega odnosa z okoljem.
Ključne besede: delinkventnost, mladoletno prestopništvo, vzgojni ukrepi, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 29.05.2009; Ogledov: 3732; Prenosov: 409
Celotno besedilo (283,26 KB) |
