| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih
Manca Raušl Kodrič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Ključne besede: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
POSLOVNA IN PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V CIVILNIH ZADEVAH
Maja Doganjič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi je obravnavana ureditev poslovne sposobnosti mladoletne osebe v civilnih zadevah v slovenskem pravnem redu, ki pozna popolno in delno ali omejeno poslovno sposobnost. Slednja je podeljena razsodnim mladoletnim osebam, ki so dopolnile 15 let. Njihova poslovna sposobnost je omejena, ker ne morejo samostojno veljavno sklepati pravnih poslov, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot pomembne za mladoletnikovo življenje. Za njihovo veljavnost je potrebno dovoljenje oziroma odobritev zakonitega zastopnika mladoletne osebe. Zaradi ohlapne opredelitve pomembnih pravnih poslov je v nalogi namenjena posebna pozornost tej zakonski določbi. Izpostavljeno je vprašanje veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih brez dovoljenja oziroma odobritve zakonitega zastopnika, pri čemer smo zavzeli stališče njihove relativne neveljavnosti. V nadaljevanju naloge sledi pregled ureditve procesne sposobnosti mladoletne osebe s poudarkom na postopkih iz družinskopravnih razmerij, ki se vodijo po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka. Pregled obeh vrst postopkov pokaže pomanjkljivo ureditev nepravdnega postopka in vprašljivo subsidiarno uporabo pravil pravdnega postopka v nepravdnem postopku. Ker se je v teh zadevah Republika Slovenija zavezala spoštovati mednarodne dokumente in s tem zagotavljati določene procesne pravice otrokom, je veljavna ureditev analizirana tudi v luči skladnosti s temi dokumenti, pri čemer je vsebina le-teh predstavljena v ključnih točkah. Primerjava je pokazala neskladnost slovenske pravne ureditve z mednarodnimi dokumenti. Naloga se zaključi z analizo ustreznosti ureditve izvršilnega postopka, tako z vidika zagotavljanja pravnega varstva mladoletnim osebam kot z vidika varstva koristi otrok in njihovih pravic v postopku izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki. Ugotovili smo, da po obstoječi ureditvi v postopku izvršbe in zavarovanja mladoletniku ni vedno zagotovljena pravica do sodnega varstva, zaradi česar bi bilo potrebno posebej urediti procesno sposobnost mladoletne osebe v postopku izvršbe in zavarovanja. Kot neprimerna se je izkazala ureditev postopka izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki, saj otroku v teh postopkih ni dana možnost izraziti lastno mnenje, zaradi česar se pod vprašaj postavlja ustrezen nivo zagotavljanja otrokovih koristi v teh postopkih. V nalogi smo se dotaknili tudi predlaganega besedila Družinskega zakonika, ki bi lahko odpravil kar nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti veljavne ureditve obravnavane tematike.
Ključne besede: poslovna sposobnost, procesna sposobnost, mladoletnik, pravdni postopek, nepravdni postopek, izvršilni postopek, Konvencija o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Družinski zakonik.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2893; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (954,67 KB)

3.
ALTERNATIVNO PRESTAJANJE KAZNI MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA
Larisa Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava kazenskopravno sankcioniranje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj s fokusom na načinu izvrševanja kazni mladoletniškega zapora. Preučena je meja kompatibilnosti sistema kazenskih sankcij, predvidenih primarno za polnoletnike in kazenskih sankcij zoper mladoletnike, ob upoštevanju bistvenih razlik med mladoletniki in polnoletniki kot izhodišča za ločeno kazensko obravnavo obeh kategorij. Podrobneje je obravnavana možnost alternativnega načina izvrševanja mladoletniškega zapora na način, ki je predviden za kazen zapora. Za kvalitativen sklep o upravičeni dopustitvi takega načina prestajanja mladoletniškega zapora nudi diplomska naloga preučitev različnih vidikov obravnavanja mladoletnikov skozi zgodovinski razvoj. Posamezna poglavja služijo kot vsebinske iztočnice za ugotovitev skladnosti obeh omenjenih načinov in s presojo zakonskih določb mladoletniškega zapora ter korekcij kratkotrajnih zapornih kazni, nudijo širši kontekst k razumevanju najprimernejše rešitve. Preučitev je podkrepljena z vključitvijo sodne prakse in statistične analize. Iz predstavljene zahteve po smatranju mladoletniškega zapora kot ultima ratio, so kazenskopravne ureditve v spekter mladoletniškega kazenskega prava vključile vzgojno naravnanost. Prav ta pa je bistvenega pomena za smatranje mladoletniškega kazenskega prava kot ločenega sistema s posebnimi značilnostmi.
Ključne besede: Mladoletnik, korist otroka, kazenske sankcije, mladoletniški zapor, alternativni način izvrševanja zapora.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1773; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
VZROKI MLADOLETNIŠKEGA PRESTOPNIŠTVA IN UKREPI ZA NJEGOVO PREPREČEVANJE
Sabina Matija, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava mladoletniško prestopništvo. Osredotoča se na vzroke in ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjševanje prestopništva mladih. Pozornost je posvečena še obravnavi tako mladoletnih storilcev kaznivih dejanj kot mladoletnih storilcev prekrškov. Mladoletniško prestopništvo obsega kazniva dejanja in druge oblike deviantnega, negativnega odklonskega vedenja otrok in mladoletnikov, vendar je pri nas sprejeto ožje pojmovanje omenjenega pojava. Po tem konceptu obravnava kazenska zakonodaja samo kazniva dejanja mladoletnikov, torej ravnanja, ki jih kazenski zakonik določa kot kazniva in jih storijo mladoletniki (to so praviloma osebe med 14. in 18. letom starosti). Izključena so kazniva dejanja, ki jih storijo otroci (osebe do 14. leta starosti) in vsa ravnanja mladoletnikov, ki so sicer odklonska, niso pa kazniva. Sodišča obravnavajo mladoletne storilce kaznivih dejanj v prirejenem kazenskem postopku, ostale mladoletne storilce nekaznivih a odklonskih dejanj pa obravnavajo nekazenski (sodni ali upravni) organi. Dejavniki tveganja ali vzroki za prestopniško vedenje mladoletnikov povečujejo možnost za razvoj takšnega vedenja. Nekatere teorije posplošujejo pomen posameznega dejavnika, vendar je večinsko mnenje, da na mladoletniško prestopništvo vplivajo številni, med seboj povezani dejavniki, ki izhajajo iz širšega ali ožjega družbenega ali mladoletnikovega okolja, iz splošnih socialnih in ekonomskih razmer ter iz osebnih lastnosti mladoletnika. Potrebno je upoštevati njihovo součinkovanje, saj se pogosto pokaže učinek šele v medsebojni povezavi. Kljub temu ima nedvomno najpomembnejši vpliv družina, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove percepcije. Družina pomembno vpliva na razvoj otroka, na njegovo zaznavanje kaj je prav in kaj ne in ima tako zelo pozitiven vpliv. Po drugi strani pa neurejene družinske razmere (slaba vzgoja, odsotnost mej in nadzora, pomanjkanje čustvenih vezi) prispevajo na nastanek prestopništva. Pomemben dejavnik so tudi vrstniki, saj ko začne popuščati vpliv staršev je družba tista, ki ima vedno večji vpliv na posameznika. Mladoletne storilce kaznivih dejanj in mladoletne storilce prekrškov je potrebno obravnavati na specifičen način, predvsem zaradi njihove stopnje osebnega razvoja ter dovzetnosti za vplive okolja. S posebno vrsto kazenskih sankcij se skuša mladoletniku zagotoviti vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj ter pomoč pri ponovni vključitvi v življenje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi center za socialno delo, ki sodeluje s sodiščem. V okviru preprečevanja oziroma zmanjševanja mladoletniškega prestopništva je potrebna sprememba ali odprava vzrokov, okoliščin in situacij, ki vplivajo na njegov razvoj. Učinkovito ukrepanje zahteva predvsem poznavanje vzrokov in preventivno dejavnost vseh pristojnih institucij ter njihovo sodelovanje.
Ključne besede: mladoletnik, mladoletniško prestopništvo, dejavniki tveganja, mladoletni storilci kaznivih dejanj, mladoletni storilci prekrškov, center za socialno delo, preprečevanje mladoletniškega prestopništva
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2233; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (589,15 KB)

5.
SISTEM KAZENSKIH SANKCIJ V MLADOLETNIŠKEN KAZENSKEM PRAVU
Jasmina Petar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava sistem kazenskih sankcij za mladoletne storilce kaznivih dejanj v veljavni kazenskopravni ureditvi Republike Slovenije. Naša kazenskopravna zakonodaja določa, da je za mladoletne storilce kaznivih dejanj treba šteti vse tiste storilce, ki še niso dopolnili 18 let, posebne določbe pa se pod določenimi pogoji uporabljajo tudi za polnoletne, kadar se jim sodi za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki, izjemoma pa se uporablja tudi za tiste, ki so storili kaznivo dejanje kot mlajši polnoletniki. Kot prva in hkrati univerzalna kazenska sankcija se štejejo vzgojni ukrepi, ki se lahko izrečejo mlajšim in starejšim mladoletnikom, kot tudi mlajšim polnoletnikom. Vzgojni ukrepi veljajo za glavnino potrebnega posebnega obravnavanja mladoletnikov in se delijo v dve skupini: na zavodske in nezavodske ukrepe. Druga vrsta kazenskih sankcij so kazni za mladoletnike, ki se lahko izjemoma izrečejo samo starejšim mladoletnikom, pri čemer ločimo dve glavni kazni (mladoletniški zapor, denarna kazen) in stransko kazen(prepoved vožnje motornega vozila). Varnostni ukrepi pa so tretja in tudi zadnja vrsta kazenskih sankcij, ki se lahko izrečejo obema skupinama mladoletnikom. Opozorilnih sankcij za mladoletnike naš kazenskopravni sistem za mladoletnike ne pozna. Veljavna materialna ureditev mladoletniškega kazenskega prava torej ponuja široko možnost izbire med različnimi kazenskimi sankcijami za mladoletnike, vendar se senati za mladoletnike še vedno v večini odločajo za izrekanje nekaterih nezavodskih varnostnih ukrepov. Namen kazenskih sankcij za mladoletnike je: vzgoja, prevzgoja in pravilno usmerjanje. Zaradi slednjega je primerjava s kazenskimi sankcijami za polnoletne storilce kaznivih dejanj skoraj nemogoča že zaradi zasledovanja različnih ciljev sankcioniranja. Materialna vprašanja so zaenkrat urejena še v posebnem poglavju starega kazenskega zakonika, kateri velja do sprejetja posebnega zakona za mladoletnike.
Ključne besede: mladoletnik, mladoletniško prestopništvo, sistem kazenskih sankcij, vzgojni ukrepi, nezavodski vzgojni ukrepi, zavodski vzgojni ukrepi, mladoletniški zapor.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 2896; Prenosov: 590
.pdf Celotno besedilo (686,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici