1. Razlika med mladoletniškim zaporom in zaporom za odrasle v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMaruša Savšek, 2016, diplomsko delo Opis: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike.
Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj. Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1760; Prenosov: 586
Celotno besedilo (733,26 KB) |
2. ALTERNATIVNO PRESTAJANJE KAZNI MLADOLETNIŠKEGA ZAPORALarisa Horvat, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava kazenskopravno sankcioniranje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj s fokusom na načinu izvrševanja kazni mladoletniškega zapora. Preučena je meja kompatibilnosti sistema kazenskih sankcij, predvidenih primarno za polnoletnike in kazenskih sankcij zoper mladoletnike, ob upoštevanju bistvenih razlik med mladoletniki in polnoletniki kot izhodišča za ločeno kazensko obravnavo obeh kategorij.
Podrobneje je obravnavana možnost alternativnega načina izvrševanja mladoletniškega zapora na način, ki je predviden za kazen zapora. Za kvalitativen sklep o upravičeni dopustitvi takega načina prestajanja mladoletniškega zapora nudi diplomska naloga preučitev različnih vidikov obravnavanja mladoletnikov skozi zgodovinski razvoj.
Posamezna poglavja služijo kot vsebinske iztočnice za ugotovitev skladnosti obeh omenjenih načinov in s presojo zakonskih določb mladoletniškega zapora ter korekcij kratkotrajnih zapornih kazni, nudijo širši kontekst k razumevanju najprimernejše rešitve. Preučitev je podkrepljena z vključitvijo sodne prakse in statistične analize. Iz predstavljene zahteve po smatranju mladoletniškega zapora kot ultima ratio, so kazenskopravne ureditve v spekter mladoletniškega kazenskega prava vključile vzgojno naravnanost. Prav ta pa je bistvenega pomena za smatranje mladoletniškega kazenskega prava kot ločenega sistema s posebnimi značilnostmi. Ključne besede: Mladoletnik, korist otroka, kazenske sankcije, mladoletniški zapor, alternativni način izvrševanja zapora. Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 2676; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. SISTEM KAZENSKIH SANKCIJ V MLADOLETNIŠKEN KAZENSKEM PRAVUJasmina Petar, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava sistem kazenskih sankcij za mladoletne storilce kaznivih dejanj v veljavni kazenskopravni ureditvi Republike Slovenije. Naša kazenskopravna zakonodaja določa, da je za mladoletne storilce kaznivih dejanj treba šteti vse tiste storilce, ki še niso dopolnili 18 let, posebne določbe pa se pod določenimi pogoji uporabljajo tudi za polnoletne, kadar se jim sodi za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki, izjemoma pa se uporablja tudi za tiste, ki so storili kaznivo dejanje kot mlajši polnoletniki. Kot prva in hkrati univerzalna kazenska sankcija se štejejo vzgojni ukrepi, ki se lahko izrečejo mlajšim in starejšim mladoletnikom, kot tudi mlajšim polnoletnikom. Vzgojni ukrepi veljajo za glavnino potrebnega posebnega obravnavanja mladoletnikov in se delijo v dve skupini: na zavodske in nezavodske ukrepe. Druga vrsta kazenskih sankcij so kazni za mladoletnike, ki se lahko izjemoma izrečejo samo starejšim mladoletnikom, pri čemer ločimo dve glavni kazni (mladoletniški zapor, denarna kazen) in stransko kazen(prepoved vožnje motornega vozila). Varnostni ukrepi pa so tretja in tudi zadnja vrsta kazenskih sankcij, ki se lahko izrečejo obema skupinama mladoletnikom. Opozorilnih sankcij za mladoletnike naš kazenskopravni sistem za mladoletnike ne pozna. Veljavna materialna ureditev mladoletniškega kazenskega prava torej ponuja široko možnost izbire med različnimi kazenskimi sankcijami za mladoletnike, vendar se senati za mladoletnike še vedno v večini odločajo za izrekanje nekaterih nezavodskih varnostnih ukrepov. Namen kazenskih sankcij za mladoletnike je: vzgoja, prevzgoja in pravilno usmerjanje. Zaradi slednjega je primerjava s kazenskimi sankcijami za polnoletne storilce kaznivih dejanj skoraj nemogoča že zaradi zasledovanja različnih ciljev sankcioniranja. Materialna vprašanja so zaenkrat urejena še v posebnem poglavju starega kazenskega zakonika, kateri velja do sprejetja posebnega zakona za mladoletnike. Ključne besede: mladoletnik, mladoletniško prestopništvo, sistem kazenskih sankcij, vzgojni ukrepi, nezavodski vzgojni ukrepi, zavodski vzgojni ukrepi, mladoletniški zapor. Objavljeno v DKUM: 13.09.2012; Ogledov: 3748; Prenosov: 672
Celotno besedilo (686,96 KB) |