| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MLADINSKI KULTURNI CENTRI V SLOVENIJI; POLOŽAJ, DELOVANJE IN PROBLEMI
Tine Franko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja stanje, delovanje in problematiko mladinskih kulturnih centrov (v nadaljevanju MKC) v Sloveniji. V prvem, teoretičnem delu, kratkemu pregledu razvoja mladinskih kulturnih centrov v preteklosti sledi prikaz sedanjega stanja in delovanja mladinskega dela ter kulture v okviru MKC-jev v Sloveniji. Osrednji del se osredotoča na najbolj pereče probleme: preskromno in/ali nestalno financiranje, omejeni prostorski in infrastrukturni pogoji, pomanjkljiva tehnična opremljenost in kadrovski primanjkljaj predstavljajo poglavitno in v veliki meri stalno problematiko. Posebna pozornost je posvečena vplivu MKC-jev na kulturno ustvarjalnost in družbeno participacijo današnje slovenske mladine. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, so z delno strukturiranimi intervjuji na raziskovalnem vzorcu treh MKC-jev ter z deskriptivno in kavzalno metodo prikazane ugotovitve kvalitativne raziskave. Na podlagi podanih odgovorov so predpostavljene raziskovalne hipoteze z deduktivnim pristopom empirično verificirane.
Ključne besede: Mladinski kulturni center, mladinsko delo, mladinska problematika, mladinska (sub)kultura, ustvarjalnost in participacija mladih.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1966; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
USTANOVITEV IN UPRAVLJANJE MLADINSKEGA CENTRA
Danica Badovinac, 2011, diplomsko delo

Opis: K izboru diplomske teme Ustanovitev in upravljanje mladinskega centra me je napeljala želja po spremembi in razvoju mladinskih dejavnosti v mojem kraju – Metliki. Mala mesta so čedalje bolj obsojena na umiranje in beg mladih v večja mesta. Cilj diplomske naloge je ugotoviti obstoječe stanje mesta ter pripraviti realne predloge, s katerimi bi mesto pridobilo prostor za neformalno druženje mladih oz. prostor za kakovostno preživljanje prostega časa za vse generacije. Skozi raziskavo, katera oblika gospodarske organiziranosti je najbolj primerna za mladinsko dejavnost, sem v nalogi iskala tudi rešitev, ki bo za mlade logistično in birokratsko enostavna, ter hkrati efektivna za nadaljni razvoj, finančno neodvisnost in samoupravljanje mladinskega centra. V nalogi sem upoštevala obstoječe stanje, ga analizirala in zraven vpletla tudi dolgoletne izkušnje na podlagi neformalnega volonterskega dela z mladimi. Dolgoročno je cilj naloge pripomoči k zmanjšanju stopnje nezaposlenosti, k zmanjšanju pobega mladih iz mesta ter k izboljšanju socialnega, kulturnega in športnega življenja v mestu in povečanju turistične ponudbe in obiska mesta. V diplomskem delu sem raziskala razlike med pravno formalnimi oblikami mladinskega centra v Sloveniji in predlagala način upravljanja in poslovanja za prvo leto. Naj bo to povod, da se tudi po drugih krajih Slovenije, kjer se spopadajo s podobnimi težavami, najde nekdo, ki bo znal strateško ustvariti zgodbo svojega mesta, saj je za našo zgodovino pomembno, da ohranjamo mesta živa.
Ključne besede: - Mladinski center - Društvo - Zavod (javni zavod, zasebni zavod) - Neprofitna organizacija (NPO)
Objavljeno: 13.02.2012; Ogledov: 1695; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (20,88 MB)

3.
UPORABA PISARNE V OBLAKU ZA POTREBE DRUŽINSKEGA IN MLADINSKEGA CENTRA
Tina Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v prvem delu teoretično obravnavali teledelo in računalništvo v oblaku. Preučili smo poznane rešitve računalništva v oblaku na trgu in se odločili za uporabo storitev enega izmed vodilnih podjetij s tega področja Google. Opredelili smo začetke in razvoj Googlea v svetu. Za potrebe Družinskega in mladinskega centra v Cerkljah smo z uporabo storitve Google Drive in Google Koledar ustvarili pisarno v oblaku. Za vse, ki niso vešči uporabe naštetih storitev, smo pripravili priročnik z navodili za uporabo.
Ključne besede: Teledelo, Računalništvo v oblaku, Google, Družinski in mladinski center
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 917; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
MLADINSKI DOM NA MUTI
Miha Štefl, 2013, diplomsko delo

Opis: Zahvaljujem se mentorju, gospodu Janku Zadravcu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela ter za konstruktivne debate in korekture. Prav tako se zahvaljujem somentorci, gospodični Nataši Šprah Horvat. Posebna zahvala velja družini, prijatelju Maju ter punci Nini, da so mi tekom študija stali ob strani.
Ključne besede: arhitektura, prenova, mladinski center, Muta
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1487; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

5.
NADGRADNJA OBSTOJEČIH KLASIČNIH MLADINSKIH CENTROV Z VKLJUČITVIJO PSIHOLOŠKIH VSEBIN
Nina Stegmüller, 2014, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti dejansko vlogo mladinskih centrov in razmisliti o nadgradnji le-teh z vključitvijo psiholoških vsebin. Odločitev za izbiro teme izhaja iz zaskrbljujočih razmer na področju mladine v slovenskem prostoru. Gre predvsem za relativno visoko stopnjo brezposelnosti, ki predstavlja dejavnik tveganja za neoptimalen razvoj mladostnikov. Hkrati pa, glede na primerjavo z nekaterimi drugimi državami, mladinski centri predstavljajo še neizkoriščen potencial, saj zaposlujejo relativno malo ljudi. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Povezava do njega je bila za mladostnike možna iz različnih spletnih mest (direktna povezava, Facebook, www.klopotec.net, elektronska pošta), predstavnike mladinskih centrov smo kontaktirali preko elektronske pošte. Anketne vprašalnike je rešilo 128 mladostnikov in 18 predstavnikov mladinskih centrov. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se mnogo mladostnikov ne udeležuje aktivnosti mladinskih centrov. Približno tri četrtine udeležencev sicer navaja pripravljenost obiska psihologa v mladinskem centru, v kolikor bi potrebovali pomoč. Medtem pa nadgradnja v medgeneracijske centre pri večini udeležencev ne bi pomenila odločitve za obisk mladinskega centra. Ocene vtisa o mladinskih centrih se statistično pomembno povezujejo z izraženostjo ocen prednostnih področij izvajanja programov (z Likertovo lestvico), definiranih s strani Urada za mladino kot aktivnosti mladinskih centrov. Večina predstavnikov mladinskih centrov prepoznava potrebe po dodatnem usposabljanju, predvsem s področij psihologije, sociologije in pedagogike ter področij delovanja mladinskih centrov. Izvajajo širok in raznolik spekter aktivnosti, kar pomeni tudi možnosti za najrazlične mladostnike. Omeniti pa velja tudi ovire, s katerimi se soočajo. To so predvsem nizka sredstva, težave, povezane s kadri in udeleženci, slabo informiranje, birokracija ter preslabo sodelovanje s šolami. Večina predstavnikov sicer ne navaja potrebe po psihologu kot strokovnem sodelavcu, ampak mu vseeno pripisuje mnogo delovnih nalog in vlog, ki bi jih lahko sprejel.
Ključne besede: mladinski center, psiholog/inja, mladostnik/ca, medgeneracijsko, zaposlitev
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1105; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici