| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko delo
Nuša Hertiš, 2023, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog.
Ključne besede: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko delo
Katja Jamnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen. Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«. Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve. Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Ključne besede: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 666; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Motiv družine v izbrani sodobni slovenski realistični prozi za bralce na razredni stopnji
Glorija Gačnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge je definiran pojem družine ter razloženi tipi družin v Sloveniji. Tipi družin so opisani in razčlenjeni na dvostarševsko, enoroditeljsko ter enostarševsko, razširjeno, adoptivno, reorganizirano, reformirano, skrbniško in istospolno družino. Že od rojstva je otroku najbližja družina, med odraščanjem pa družinski člani pomembno vplivajo na otrokovo vzgojo, razvoj in osebnost. Znotraj vsake družine so tudi pestri medsebojni odnosi, prav zato je v književnih delih za bralce na razredni stopnji motiv družine tako pogosto zastopan. Glavni del magistrske naloge tvori literarna analiza izbranih sodobnih slovenskih proznih besedil, ki so primerna za bralce na razredni stopnji. K vsakemu tipu družine je uvrščeno vsaj eno literarno delo, znotraj katerega je podrobneje analiziran tip družine ter odnosi znotraj nje. Izbrana so dela naslednjih sodobnih slovenskih avtorjev: Dese Muck, Cvetke Sokolov, Miha Mazzinija, Majde Koren, Nataše Konc Lorenzutti, Janje Vidmar, Vinka Möderndorferja, Ane Kalin, Dima Zupana, Neli Kodrič Filipič, Franja Frančiča, Matjaža Pikala, Barbare Habič in Toneta Partljiča.
Ključne besede: Družina, družinski odnosi, tipi družin, realistična proza, mladinska književnost.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 904; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (831,99 KB)

4.
Mladinska pripovedna proza Nataše Konc Lorenzutti
Sanja Javornik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali mladinsko pripovedno prozo uveljavljene avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pedagoginja, pesnica in pisateljica, ki piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi nekaj del za odrasle. Njena dela odražajo kakovost, izvirnost ter pristnost, zaradi česar je dobitnica mnogih nagrad za svoje delo. V začetnem delu smo predstavili avtorico Natašo Konc Lorenzutti – njeno biografijo ter bibliografijo, svoje poglede na ustvarjanje pa nam je podala v kratkem intervjuju. Ker v analiziranih delih kot vrednoti izstopata družina in prijateljstvo, smo ti dve vrednoti najprej predstavili teoretično. V jedrnem delu magistrskega dela smo analizirali vsa mladinska prozna dela Nataše Konc Lorenzutti. Razdelili smo jih v tri smiselne skupine, glede na naslovnika: književnost za predšolske otroke in 1. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Lučka, Ravno prav velik, Poleti letim) književnost za 2. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Pod Marijinim plaščem, Skrivališče, Mi smo slike, Kakšno drevo zraste iz mačka, Društvo starejših bratov, Kdo je danes glavni, Nisem smrklja, Zvezek in brezvezek) ter književnost za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Enajstnik, Lica kot češnje, Avtobus ob treh). Analizirali smo vsako delo posebej, na koncu pa smo skupne točke vseh del povezali v smiseln zaključek.
Ključne besede: Nataša Konc Lorenzutti, mladinska proza, doživljajska kratka zgodba, socialna kratka zgodba, mladinski realistični roman, slikopis, vrednote, družina, prijateljstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 2439; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Prozna avtorska dela Anje Štefan
Marija Kristan, 2010, strokovni članek

Opis: Anja Štefan je priljubljena slovenska pisateljica, pesnica in zbirateljica folklornega slovstva. V našem prostoru deluje že dobrih deset let in je za svoja avtorska dela, slikanice, prejela tudi različne slovenske nagrade (Levstikova nagrada in nagrada izvirna slovenska slikanica). Njena avtorska dela lahko razvrstimo na poezijo (Iščemo hišico, Sto ugank ter Lonček na pike) in prozo (Melje, melje mlinček, Lešniki, lešniki, Bobek in barčica, Štiri črne mravlje in Kotiček na koncu sveta). Osrednji literarni lik večine tako poezije kot proze je žival – večina pesmi in pravljic pripoveduje o živalih in njihovem življenju. Zelo redko v njenih delih najdemo otroka kot glavni literarni lik. Prav tako pa je Anja Štefan zbirateljica folklornih pravljic in basni, ki jih pogosto na novo napiše (Čez griček v gozdiček) ali sodeluje pri ponovni izdaji (Zlato kralja Matjaža, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Zajec in lisica).
Ključne besede: otroška književnost, prozna avtorska dela, Anja Štefan, slovenska mladinska književnost, slovenska mladinska proza, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2609; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (81,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Mladinska fantastična pripoved in njena umestitev v koncept sodobne slovenske mladinske fantastične proze
Gregor Artnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je izveden poskus žanrske tipologije sodobne slovenske mladinske fantastične proze na podlagi predhodne obravnave sodobne mladinske fantastične pripovedi in druge področne terminologije. Podlaga zanjo so vsebinske in strukturne značilnosti fantastične literature kot nadžanra. Ob tem, da slovenska fantastična pripoved pogosto ni tako obsežna kot sorodni teksti v zahodni literaturi, so evidentni tudi vplivi žanrskega spajanja, ki v srži slovenske fantastične pripovedi pogosto združuje prvine distopije, fantazije, grozljivke, mita in tudi znanstvene fantastike.
Ključne besede: slovenska književnost, fantastična proza, tipologija, mladinska književnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1296; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (98,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Grozljivo v delih sodobne slovenske mladinske proze
Katarina Fink, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V slovenski mladinski književnosti se grozljiva literatura intenzivneje pojavlja od 90. let 20. stoletja. Mladi bralci ob branju grozljivega doživljajo tesnobna duševna stanja (groza in strah) – ta so sicer negativna, vendar jih radi (po)doživljajo ob branju grozljive literature. Pri tem zavestno želijo, da jih preveva občutek ogroženosti zaradi neprijetnega, neznanega, nenaravnega ali tistega, česar si niso zmožni razumsko in izkustveno razložiti, ob tem pa se zavedajo fikcije in se počutijo varne. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih slovenske sodobne mladinske proze kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, a osnovna perspektiva del je drugače naravnana. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti. V ospredju so predvsem: boj med dobrim in zlom; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; tradicija pravljičnosti pripovednih besedil. Vsa literarna besedila prikazujejo vdor nadnaravnih, sovražnih sil, s čimer avtorji stopnjujejo bralčevo doživetje grozljivega. Literarni liki so kot značilnost grozljivega prikazani kontrastno in označujejo katerega koli posameznika, vrženi so v neko dogajanje in nanj nimajo vpliva. V sodobni slovenski mladinski prozi se pojavlja dvodimenzionalna raven, menjavanje in preplet nenavadnih in čudežnih dogodkov. Jezikovna sredstva povišujejo stopnjo doživljanja grozljivega pri mladih bralcih z veliko čutno zaznavnostjo. Obravnavana dela so iz sodobne slovenske mladinske proze in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi grozljivega.
Ključne besede: grozljivo, grozljiva literatura, gotski roman, elementi grozljivega, sodobna mladinska proza, slovenska mladinska proza, sodobna književnost, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1404; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (91,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Trilogija kratke proze Matjaža Pikala: Luža (2001), Samsara (2005), Genija (2009)
Aleš Kline, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen pisanja te diplomske naloge je bil raziskati mladinsko kratko prozo Matjaža Pikala ter hkrati vsebinsko ovrednotiti in predstaviti avtorjeva dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njih. Prebrana, analizirana in primerjana so bila tri avtorjeva dela, ki spadajo v mladinsko kratko prozo, in sicer Luža (2001), Samsara (2005) in Genija (2009). Snov, ki je predstavljena v posameznem delu, prikazuje teme in probleme vsakdanjega življenja, s katerimi se srečujejo predšolski in šolski otroci. Motivi in teme, ki se prepletajo v delih, so ljubezen, otroštvo, življenje, družina, žalost, jeza, razočaranje, pustolovščine, prijateljstvo.
Ključne besede: mladinska proza, fantastična pripoved, otroštvo, vrtec, šola, igra, odraščanje, družina, prijateljstvo, pustolovščine, Matjaž Pikalo
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1724; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (294,32 KB)

9.
MLADINSKA DELA DUŠANA ČATRA
Maja Žogan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mladinska dela Dušana Čatra je pregled in predstavitev vseh mladinskih del obravnavanega avtorja. Naš namen je bil, da z literarnoteoretičnega stališča predstavimo njegova dela, ki smo jih najprej zvrstno opredelili in tako ugotovili, da se bomo ukvarjali z realno in s fantastično prozo. Ker gre za teoretično diplomsko delo, so temu primerne izbrane raziskovalne metode. V teoretičnem delu smo najprej razložili teorijo in značilnosti povedke, fantastične pripovedi in avanturistično realističnega mladinskega romana. Glede na to, da vse obravnavane povedke primarno sodijo v folklorno prozo, smo se dotaknili tudi te teme in razložili pojem ljudsko slovstvo. V teoretičnem delu smo še obrazložili in dodali značilnosti literarnega junaka. V jedru, kjer je osrednja tema, je najprej predstavljen avtor, nato pa so predstavljena vsa mladinska avtorjeva dela, in sicer: Peter Klepec (1995), Veronika Deseniška (1996), Kralj Matjaž (1996), Ribamož (2008) in Pojdi z mano (2013). Pri povedkah smo ugotovili povezave s tradicijo, tako da je v sklepu uporabljena komparativna metoda, s katero smo obravnavane povedke primerjali s folklornimi. V sklepu je ugotovljena tudi skupna značilnost glavnih oseb v vseh analiziranih delih.
Ključne besede: Dušan Čater, mladinska proza, povedka, fantastična pripoved, avanturistični realistični mladinski roman, ljudsko slovstvo, tradicionalna povedka, literarni junak.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1968; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1020,94 KB)

10.
Izbrani spisi za mladino
Fran Levstik, 2007

Opis: Izbrani spisi za mladino
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, poezija, proza
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1445; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 1.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici