| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšave
Dragica Haramija, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko delo
Nuša Hertiš, 2023, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog.
Ključne besede: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze : magistrsko delo
Tjaša Brumen, 2022, magistrsko delo

Opis: Otroci imajo že po naravi radi igro, zato jim je zanimivo tudi poigravanje z jezikom. V mladinski literaturi so tako pogost pojav posebne, drugačne, izmišljene besede, ki jih imenujemo priložnostnice. Namen magistrskega dela z naslovom Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze je bil pregledati mladinski opus obeh avtorjev in napraviti nabor priložnostnih novotvorjenk, ki se v delih pojavljajo, ter preveriti, ali so priložnostnice tvorjene po sistemskih ali nesistemskih besedotvornih postopkih. Tako so novotvorjenke razvrščene v dve temeljni skupini: sistemske novotvorjenke in nesistemske novotvorjenke. K sistemskim se uvrščajo novotvorjenke, ki so nastale po običajnih in predvidljivih besedotvornih postopkih, k nesistemskim novotvorjenke, nastale po neobičajnih in nepredvidljivih tvorbenih vzorcih. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti jezika mladinskih del, neologijo kot jezikoslovno vedo, pomen in vlogo priložnostnic v mladinski književnosti, besedotvorno teorijo in oba avtorja. Empirični del prinaša analizo priložnostnega besedja v mladinski literaturi Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze. Analiza zajema skupaj 325 novotvorjenk, ki smo jih razvrstili glede na sistemskost oziroma nesistemskost postopka, po katerem so nastale, besedno vrsto in besedotvorno vrsto. Predstavili smo tudi pomen novotvorjenih besed in pojasnili njihovo vlogo v literarnem besedilu.
Ključne besede: mladinska književnost, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza, besedotvorje, priložnostnica
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1195; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Izbrana mladinska dela o holokavstu
Ana Korošec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo holokavsta v izbranih mladinskih delih. V prvem delu je podan teoretični okvir, ki zajema kratek pregled druge svetovne vojne, opis najbolj znanih koncentracijskih taborišč, kot so Auschwitz, Dachau in Mauthausen, opredelitev holokavsta in mladinske književnosti, značilnosti leposlovnih del za odrasle in mladinskih leposlovnih del o holokavstu ter opis literarnih vrst analiziranih del, v katerih se pojavlja tema holokavsta, s poudarkom na dnevnikih, spominih in zgodovinskih romanih. Holokavst, sistematični genocid, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija s svojimi zavezniki, je navdihnil številne literarne ustvarjalce. Analiza vseh šestnajstih leposlovnih del, med katerimi prevladujejo zgodovinski romani, temelji na njihovi zunanji (število poglavij) in notranji zgradbi (zgodba, snov, teme, motivi, oznaka literarnih oseb, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik, slog, ideje in sporočilo). Analizirana besedila so razvrščena glede na to, ali je avtor hkrati tudi literarni lik oziroma pripovedovalec (dnevniki, spomini) ali ni vpleten v zgodbo (zgodovinske kratke zgodbe, zgodovinske povesti, zgodovinski romani). Neposredna pričevalca holokavsta sta Anne Frank in Elie Wiesel, medtem ko ostali avtorji niso sami izkusili holokavsta, vendar preko literature ozaveščajo bralce o njem. Obravnavana leposlovna dela pomembno prispevajo k poznavanju holokavsta in spodbujajo k poglobljenemu premisleku o človeških vrednotah in smislu vojne.
Ključne besede: Druga svetovna vojna, nacistična koncentracijska taborišča, holokavst, otroške žrtve, mladinska književnost.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 989; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

5.
SPODBUJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA Z INTERPRETATIVNIM PRIPOVEDOVANJEM PROZE - STORYTELLINGOM
Rok Kravanja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z interpretativnim pripovedovanjem proze, kar lahko z eno (angleško) besedo imenujemo storytelling. Naloga si za osrednji problem postavi literarnoestetsko nespodbudno okolje ter ugotavlja njegov (predvsem neugoden) vpliv na otroka. Nespodbudno okolje primerja z literarnoestetsko spodbudnim in dokazuje njegove prednosti. Izpostavlja vlogo učitelja, ki kot pomemben del otrokove vzgoje lahko s svojim načinom poučevanja kompenzira negativne učinke literarnoestetsko nespodbudnega okolja. Kot eno izmed možnosti navaja poseben način pripovedovanja literarnega besedila — storytelling — in vidi rešitev v njegovi pogostejši aplikaciji pri učni uri mladinske književnosti. Predpostavi, da učitelji z interpretativnim pripovedovanje proze — storytellingom pri učencih dosegajo višje cilje književne vzgoje, saj način podajanja zgodbe vpliva na sposobnost pomnjenja večjega števila informacij ter olajšuje razumevanje zgodbe. Velik del diplomske naloge sloni na empiričnem proučevanju Warda Williama Smitha, ki je v okviru svoje doktorske študije raziskoval vplive različnih načinov podajanja zgodbe na četrtošolcih z različnimi načini procesiranja informacij. Njegovo delo tako empirično podpira to teoretično nalogo, zasleduje vplive storytellinga in hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem proučevanju tovrstnega načina podajanja zgodb. V zadnjem delu diplomska naloga ponuja nekaj napotkov in smernic, kako se naj učitelj pripravi na takšen način pripovedovanja, ter snuje model učiteljeve priprave na interpretativno pripovedovanje proze — storytelling.
Ključne besede: storytelling, interpretativno pripovedovanje, literarnoestetsko spodbudno okolje, literarnoestetsko nespodbudno okolje, interpretacija literarnega besedila, mladinska književnost, interpretacija proze
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 982; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (544,03 KB)

6.
Motiv družine v izbrani sodobni slovenski realistični prozi za bralce na razredni stopnji
Glorija Gačnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge je definiran pojem družine ter razloženi tipi družin v Sloveniji. Tipi družin so opisani in razčlenjeni na dvostarševsko, enoroditeljsko ter enostarševsko, razširjeno, adoptivno, reorganizirano, reformirano, skrbniško in istospolno družino. Že od rojstva je otroku najbližja družina, med odraščanjem pa družinski člani pomembno vplivajo na otrokovo vzgojo, razvoj in osebnost. Znotraj vsake družine so tudi pestri medsebojni odnosi, prav zato je v književnih delih za bralce na razredni stopnji motiv družine tako pogosto zastopan. Glavni del magistrske naloge tvori literarna analiza izbranih sodobnih slovenskih proznih besedil, ki so primerna za bralce na razredni stopnji. K vsakemu tipu družine je uvrščeno vsaj eno literarno delo, znotraj katerega je podrobneje analiziran tip družine ter odnosi znotraj nje. Izbrana so dela naslednjih sodobnih slovenskih avtorjev: Dese Muck, Cvetke Sokolov, Miha Mazzinija, Majde Koren, Nataše Konc Lorenzutti, Janje Vidmar, Vinka Möderndorferja, Ane Kalin, Dima Zupana, Neli Kodrič Filipič, Franja Frančiča, Matjaža Pikala, Barbare Habič in Toneta Partljiča.
Ključne besede: Družina, družinski odnosi, tipi družin, realistična proza, mladinska književnost.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 850; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (831,99 KB)

7.
Romska mladinska književnost na Slovenskem
Mateja Hadler, doktorsko delo/naloga

Opis: Nedvomno se zgodovina, karakteristika jezika in narava ljudstva zrcalijo tudi v književnosti. Enako je pri Romih, narodu brez domovine, katerih zgodba je pogosto zakrita z nerazumevanjem, predsodki in stereotipi. Zato smo najpogostejše predsodke in stereotipe o Romih navedli tudi v posebnem poglavju. Po splošni osvetlitvi problematike o izvoru Romov, razvoju njihovega jezika, romske književnosti in romskih otrocih v slovenskem šolskem sistemu se doktorska disertacija ukvarja s folklorno in avtorsko romsko mladinsko književnostjo, mladinsko književnostjo namenjeno romskim otrokom in mladinsko književnostjo v slovenskem jeziku z romsko tematiko. Glavni poudarek smo dali na razčlembo zbranih in na tri skupine razdeljenih knjiženih del ter obravnavi motivov, glavnih junakov, slogovnih značilnostih in drugih skupnih elementov. Ti se pokažejo kot zares značilni in odsevajo bogato kulturo romskega naroda. Doktorska disertacija z naslovom Romska mladinska književnost na Slovenskem ponuja torej sistematičen pregled že izdane avtorske romske mladinske literature, literature namenjene romskim otrokom in mladinske književnosti v slovenskem jeziku z romsko tematiko. Zbrana in analizirana literatura je bila tudi temeljni inštrument zbiranja podatkov. Zbrane podatke iz ciljno izbranih književnih del smo s pomočjo splošnih teoretičnih metod uporabili in tako dobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Odgovori so potrdili naše domneve, da lahko literatura, z določeno tematiko, v sebi nosi zgodovinska dejstva, a tudi kritičen/nekritičen, sprejemajoč/nesprejemajoč odnos do glavnih ali stranskih književnih junakov. V našem primeru verjamemo, da se skozi književnost lahko omili nesprejemanje in etiketiranje romske skupnosti v okolju, ki ima res pogosto negativno konotacijo. To se je pokazalo tudi v študiji primera, ki je spontano nastala ob zbiranju podatkov. Študija primera je dodana v doktorsko disertacijo, saj je dala odličen vpogled v to, da je razvijanje strpnosti skozi literaturo mogoče, če je le učitelj dovolj občutljiv za izbrano temo. Zanimivo in vzpodbudno dejstvo pa je tudi, da se število romske mladinske literature in literature namenjene romskim otrokom iz leta v leto povečuje. Predvidevamo, da bo ta trend ostal in da bodo izdaje vsebinsko in vizualno vedno bolj kakovostne. Ključnega pomena je torej, da se z vso skrbnostjo in tehtnim premislekom ukvarjamo z večkulturno književnostjo, če želimo preseči stereotipe in predsodke o Romih.
Ključne besede: Romi, Cigani, romska književnost, romska mladinska književnost
Objavljeno v DKUM: 06.08.2020; Ogledov: 1689; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (5,95 MB)

8.
9.
Liki živali v izbranih delih Hansa Christiana Andersena
Mateja Hartman, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje značilnosti živalskih likov v izbranih pravljicah Hansa Christiana Andersena. Zanimalo nas je, ali se pojavljajo enake živali v različnih pravljicah in katere so te, ali prevladujejo pozitivni ali negativni živalski liki in kateri liki živali se pojavijo v stranski in kateri v glavni vlogi. Nekaj besed smo namenili razlagi termina pravljica, predstavitvi vloge živali v pravljicah in predstavitvi življenja pravljičarja Hansa Christiana, njegova dela in njihove prevode. V empiričnem delu smo analizirali izbrane Andersenove pravljice z živalskimi liki. Ugotovili smo, da so živali ohranile svoje biološke lastnosti, hkrati pa so imele tudi človeške lastnosti. Prav tako se živalski liki pojavijo več v stranski literarni in pozitivni vlogi. Posamezni živalski liki v izbranih pravljicah nimajo enakih značilnosti.
Ključne besede: pravljica, živalska pravljica, značilnosti živali, mladinska književnost, Hans Christian Andersen
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 1251; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 5.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici