| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanovanjske razmere med mladimi v Sloveniji : magistrsko delo
Samantha Sever, 2022, magistrsko delo

Opis: Eno izmed ključnih točk osamosvajanja mladih predstavlja prvo stanovanje oz. samostojno bivanje. V zadnjih nekaj letih so se stanovanjske razmere mladih spremenile in mladi te razmere opredeljujejo kot problem, ki je zanje pomemben iz osebnega vidika. Iz tega razloga nas zanima, kako dojemajo stanovanjsko problematiko mladi, ki živijo v večstanovanjskem objektu, in kako mladi, ki živijo v enostanovanjskem objektu. Zanimajo nas tudi stališča mladih glede življenjskega dogodka, ki je bil ključen pri odločitvi o odselitvi iz primarnega okolja. Namen magistrskega dela je primerjati dve populaciji, in sicer mlade, ki živijo v večstanovanjski namestitvi, in mlade, ki živijo v enostanovanjski namestitvi. Magistrsko delo temelji na kvalitativni analizi fokusnih skupin, ki jih sestavljajo mladi, živeči v Sloveniji, med 15 in 29 letom starosti. Podatke smo zbirali s pomočjo metode dveh fokusnih skupin. Analiza podatkov je bila opravljena z metodo vsebine, pri kateri smo si pomagali s programskim orodjem QDA Miner. Mladi, ki živijo v večstanovanjskih objektih, ne dojemajo stanovanjske problematike drugače kot pa mladi, ki živijo v enostanovanjskih objektih. Glede razlogov za odselitev so v obeh fokusnih skupinah izpostavili, da je bil ključen dejavnik za selitev želja živeti na svojem, so se pa pojavili tudi drugi razlogi, kot je nova služba, ki pa so to željo le pospešili. Cene nepremičnin in najemnin se mladim zdijo previsoke in se iz tega razloga največkrat ne odločajo za selitev od staršev.
Ključne besede: mladina, stanovanja, stanovanjske razmere, stanovanjska problematika.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 650; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Mladina in družbena omrežja: študija primerov YouTuba in TikToka
Jasmina Dragojlović, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko ima praktično vsaka oseba uporabniški račun na vsaj enem družbenem omrežju. Z njihovo pomočjo smo na tekočem, spremljamo, kaj se dogaja z našimi prijatelji, sošolci in družino. Pridobimo pa tudi informacije o tem, kaj se dogaja po svetu, za katerega pravi slovenski pregovor, da stoji na mladih. Mladi so precej bolj naklonjeni uporabi družbenih omrežij in nanje ta tudi najbolj vplivajo, saj se še razvijajo kot osebe. Zato nas je zanimalo, kakšen vpliv imata nanje YouTube in TikTok, ki sta dve izmed najbolj uporabljanih družbenih omrežij nasploh, predvsem med pandemijo COVID-19. Osredotočili smo se na 18 mladih iz Slovenije in njihovo izkušnjo. Z njihovo pomočjo smo izpeljali intervjuje, ki smo jih kasneje kvalitativno analizirali. Osredotočali smo se na konzumiranje in produkcijo vsebin, zanimalo pa nas je tudi, zakaj in kako mladi uporabljajo YouTube in TikTok ter kakšen vpliv imata na njih. Ugotovili smo, da mladi platformi spremljajo predvsem zaradi zabave, pridobivanja informacij in poslušanja glasbe, kar ima nanje dober vpliv, vendar se zavedajo tudi slabih plati uporabe teh platform. Zaključili smo, da ima YouTube povprečno nanje boljši vpliv kot TikTok.
Ključne besede: Mladina, družbena omrežja, YouTube, TikTok, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1334; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Zgodovina pedagoškega dela v gasilski organizaciji
Anja Mohorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je teoretična naloga, ki z zgodovinskega vidika obravnava pedagoško delo v gasilski organizaciji. Za boljše razumevanje teme je na začetku podan krajši pregled vključevanja mladih v gasilstvo v obdobju 1869–1949. Obsežneje je predstavljen razvoj pedagoškega dela med letoma 1949 in 2019. Spodnja meja predstavlja letnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije, zgornja pa 150. obletnico gasilstva v slovenskem prostoru. V drugem sklopu magistrske naloge sledita pregled in razvoj gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin od leta 1949 naprej. V preteklosti so namreč obstajale različne tekmovalne discipline, ki se danes več ne izvajajo. Posamezna disciplina je najprej obravnavana v času, v katerem se je pojavila, nato pa sledijo vse njene spremembe. Temu poglavju je dodan še pregled razvoja tekmovanja v kvizu gasilske mladine. Besedilo temelji na smernicah, ki jih je postavil Kongres Gasilske zveze Slovenije, njen najvišji organ. Obravnavani so vsi napotki za gasilsko mladino, ki jih je dal posamezni Kongres v določenem obdobju, in nato še odziv nanje. Glede na smernice se je namreč razvijalo tudi pedagoško delo v gasilski organizaciji. Magistrsko delo predstavlja celovit vpogled v zgodovino delovanja mladih v gasilski organizaciji. Razvoj pedagoške dejavnosti je predstavljen kronološko, za boljše razumevanje pa je dodano tudi slikovno gradivo.
Ključne besede: gasilska organizacija, gasilska mladina, pedagoško delo, gasilske in gasilsko-športne tekmovalne discipline, kviz gasilske mladine
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1081; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi v Sloveniji
Kaja Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi. Najprej so z metodo analize in sinteze obravnavana spletna socialna omrežja, njihova vloga in vpetost v sodobni družbi ter pogostost njihove uporabe. Izpostavljeni so pozitivni in negativni vidiki uporabe spletnih socialnih omrežij. V nalogi je ugotovljeno, da se raziskovalci v zadnjih letih vse več ukvarjajo s porastom narcistične usmerjenosti v nekaterih zahodnih družbah, različnimi dimenzijami narcisizma in značilnostmi narcistične osebnostne motnje. Posebna pozornost je namenjena odgovoru na vprašanje, kako se narcisizem kaže pri uporabnikih spletnih socialnih omrežij. Ugotovljeno je, da je narcisizem povezan s poudarjanjem samopromocijskih vsebin na spletnih socialnih omrežjih in s ciljem doseganja čim večjega števila virtualnih prijateljev. Na osnovi preteklih raziskav so oblikovane hipoteze, ki so s korelacijsko analizo testirane s sekundarno analizo podatkov nacionalne raziskave Mladina 2010. Najprej je izvedena korelacijska analiza med narcistično grandioznostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Nato je preverjena povezavo med narcistično izkoriščevalnostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Rezultati pokažejo statistično neznačilne povezave med spremenljivkami, zato so hipoteze ovržene. Sklep naloge je, da mladi v Sloveniji, ki pogosteje uporabljajo spletna socialna omrežja, v povprečju ne izkazujejo višje stopnje narcisizma.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij, narcisizem, dimenzije narcisizma, slovenska mladina
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 1595; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Uporaba interneta, spletnih socialnih omrežij in prekomerna telesna teža med mladimi v Sloveniji
Tjaša Krošelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Povzetek V pričujoči magistrski nalogi smo preučili odnos med pogostostjo uporabe interneta in pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij ter prekomerno telesno težo in pomanjkanjem telesne dejavnosti pri mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na opredelitev osnovnih pojmov, kot so mladi, množični mediji, prekomerna telesna teža in prosti čas. S pomočjo statistik o uporabi interneta ter spletnih socialnih omrežjih smo predstavili vlogo novih medijev v življenju mladih. Predstavili smo tudi enega od perečih težav današnje družbe, in sicer prekomerno telesno težo pri mladostnikih. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med pogostejšo rabo interneta in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti ter med pogostejšo rabo spletnih socialnih omrežij in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti. Zastavljene hipoteze smo oblikovali na podlagi znanstvene literature in jih v empiričnem delu, s pomočjo podatkov raziskave Mladine 2010, tudi analizirali. Rezultati so pokazali, da pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo niti s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Prav tako pa pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo ali zmanjšanjem pogostosti telesne dejavnosti. To nakazuje na kompleksnost povezave. Eden izmed razlogov za takšne rezultate je tudi ta, da mladi internet in spletna socialna omrežja uporabljajo z določenim namenom, lahko je to zabava ali klepet, zato niso toliko pozorni na oglase nezdrave hrane in pijače. Oglaševanje tako ne vpliva na višji indeks telesne mase. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi promociji zdravega življenja in povečanega gibanja v šolah kar morda tudi vpliva na mlade v Sloveniji. Poraja se vprašanje, ali bi z novejšimi podatki o uporabi interneta in spletnih socialnih omrežij pri mladih v Sloveniji bili rezultati drugačni.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, prekomerna telesna teža, telesna dejavnost, Mladina 2010.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1717; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (800,25 KB)

6.
Aktualna vprašanja ureditve zaposlovanja mladih v EU
Mejra Festić, Dejan Romih, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Evropska strategija zaposlovanja mladih 2005?2008 (2005/600/EC) usmerja ekonomske politike z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja Evrope prek smernic politike zaposlovanja mladih. Integrirana politika zaposlovanja mladih se nanaša na več segmentov in zajema celostno podobo položaja mladih v družbi. Mlade bi bilo treba zavarovati pred zlorabami delodajalcev v primeru netipičnih pogodb o zaposlitvi. Namesto tega pa se ponekod raje zaposluje mlado delovno silo zaradi nižjih stroškov zaposlitve in večje nagnjenosti mladih k inovacijam. Institucije trga dela naj bi tako pripomogle k oblikovanju boljšega dialoga na nacionalni, regionalni in lokalni ravni med delodajalci in izobraževalnimi institucijami. Boljša povezava med terciarnim izobraževanjem in potrebami gospodarstva zahteva praktično usposabljanje mladih kot del formalnega izobraževanja že v času šolanja. Reforma izobraževalnega sistema naj bi pripomogla k zniževanju deleža mladih, ki zapustijo šolanje oz. ga končajo pri nizki stopnji dosežene izobrazbe, kot tudi k zmanjšanju segregacije trga dela.
Ključne besede: mladina, zaposlovanje, izobraževanje, programi, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 861; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (99,94 KB)

7.
Grafična mapa Oroslan: alternativne umetniške prakse v Prekmurju v 80-ih letih
Nastja Skušek, 2017, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je poskus orisa dogajanja na alternativni umetniški sceni osemdesetih let v Prekmurju. Osredotočila sem se predvsem na grafično mapo Oroslan, ki je nastala v okviru Kluba Mladih Murske Sobote. Glavno vlogo pri njenem nastanku so imeli Janez Balažic, Feri Lainšček in Milivoj Roš. Preko grafične mape je bila raziskana tudi širša alternativna kulturna scena Prekmurja v osemdesetih letih. Predstavljen je tudi oris alternativnega dogajanja drugod po Sloveniji, s poudarkom na Ljubljani, kot centru alternativne umetnosti osemdesetih let, Mariboru ter Slovenskih Goricah z okolico, ki sta v bližini Prekmurja in tako z njim delita določene skupne kulturne smernice. Zaradi slabe dokumentiranosti alternativnega umetniškega dogajanja v osemdesetih letih so bili v diplomskem delu uporabljeni predvsem primarni viri v obliki intervjujev in pričevanj nekdanjih članov Kluba Mladih, ki so sodelovali pri dotičnih projektih. Tudi dokumentirano slikovno gradivo v večji meri izhaja iz osebnih arhivov članov. Po pričakovanjih, poglobljen vpogled v dogajanje na umetniški sceni v Prekmurju v osemdesetih letih pokaže, da se je tudi tukaj vzpostavilo pestro alternativno umetniško dogajanje, katerega rezultat je nezanemarljivo število kvalitetnih umetniških produktov in dogodkov, ki so neposredno vplivali tudi na dogajanje v uradnih kulturnih ustanovah Murske Sobote.
Ključne besede: Oroslan, Klub Mladih Murska Sobota, alternativna umetnost, osemdeseta leta, Gledališče MI, Književna mladina Murska Sobota, Janez Balažic, Feri Lainšček, Milivoj Roš.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1364; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

8.
Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah : primerjalna študija postjugoslovanskih študentov
Andrej Kirbiš, Sergej Flere, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.
Ključne besede: politična kultura, podložniške politične vrednote, postjugoslovanske družbe, demokratizacija, mladina
Objavljeno v DKUM: 12.07.2017; Ogledov: 1550; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (398,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pogostost uporabe medijev, samoocenjeno zdravje in duševno zdravje med mladimi v Sloveniji
Nataša Nikolić, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti, ali obstaja povezanost med pogostostjo gledanja televizije in uporabe interneta ter samoocenjenim zdravjem in duševnim zdravjem pri mladih v Sloveniji. Najprej smo opredelili osnovne pojme množičnih medijev, televizije, interneta ter samoocenjenega zdravja in duševnega zdravja, nato pa predstavili nekaj teoretičnih pristopov pri preučevanju medijev. Podrobneje smo se osredotočili na predstavitev vloge, ki jo imajo mediji v življenju mladih. Zanimalo nas je tudi, kakšen je pomen zdravja za mlade in kašen je potencialni vpliv medijev na zdravje in duševno zdravje mladih. Posebno pozornost smo namenili preteklim raziskavam na temo povezanosti uporabe množičnih medijev in zdravja ter duševnega zdravja. Ugotovili smo, da večina raziskav nakazuje na povezanost med pogostejšim gledanjem televizije in uporabo interneta ter slabšim zdravstvenim stanjem in duševnim zdravjem pri posameznikih. Na podlagi preteklih raziskav smo oblikovali štiri hipoteze, ki smo jih testirali s sekundarno analizo podatkov, pridobljenih z nacionalno raziskavo Mladina 2013. Rezultati naših analiz kažejo, da je večja pogostost gledanja televizije statistično značilno povezana s slabšim samoocenjenim zdravjem, ne pa tudi s samoocenjenim duševnim zdravjem. Pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana z nobeno samooceno zdravstvenega stanja. Ena izmed možnih razlag za to je, da komuniciranje s prijatelji ali z družinskimi člani preko interneta utegne pozitivno vplivati na posameznikovo duševno zdravje, internet pa lahko nudi tudi oddih od stresnega vsakdanjika in možnost anonimne komunikacije posameznikom, ki to želijo. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšen je odnos med različnimi nameni in oblikami uporabe interneta in zdravjem oz. duševnim zdravjem posameznikov.
Ključne besede: množični mediji, televizija, internet, samoocenjeno zdravje, samoocenjeno duševno zdravje, Mladina 2013
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2547; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (676,45 KB)

10.
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI MED MLADIMI (Politična participacija mladih in prosti čas mladih v Sloveniji ter na Hrvaškem)
Ivana Dukarić, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti politično participacijo mladih, cilj pa predstaviti odnos mladih do politike in predstaviti, kako meddržavni odnosi vplivajo na slovensko in hrvaško mladino. Primerjali bomo izsledke raziskav slovenske in hrvaške mladine. Skozi analizo raziskav in s pomočjo intervjujev, izvedenih med slovenskimi in hrvaškimi mladimi, bomo skušali odgovoriti na štiri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na politično participacijo mladih. Rezultati bodo pokazali, da tako mladi v Sloveniji kot mladi na Hrvaškem namenjajo svoj prosti čas političnemu aktivizmu in da politična dogajanja spremljajo največ preko medijev (internet, poročila). Mladi v Sloveniji in na Hrvaškem so bolj aktivni pri podpisovanju peticij, referendumov in na demonstracijah, motivirani pa so za nekonvencionalno obliko politične participacije. Zbrani podatki kažejo tudi, da politični sistem vpliva na stopnjo politične participacije mladih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in da mladi menijo, da je slovenska politika v konfliktu s hrvaško politiko, čeprav ljudje živijo v sožitju.
Ključne besede: slovenska in hrvaška mladina, prosti čas mladih, odnos mladih v Sloveniji in na Hrvaškem do politike, vpliv meddržavnih odnosov na slovensko-hrvaško mladino.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1673; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (827,49 KB)

Iskanje izvedeno v 4.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici