| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgodovina pedagoškega dela v gasilski organizaciji
Anja Mohorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je teoretična naloga, ki z zgodovinskega vidika obravnava pedagoško delo v gasilski organizaciji. Za boljše razumevanje teme je na začetku podan krajši pregled vključevanja mladih v gasilstvo v obdobju 1869–1949. Obsežneje je predstavljen razvoj pedagoškega dela med letoma 1949 in 2019. Spodnja meja predstavlja letnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije, zgornja pa 150. obletnico gasilstva v slovenskem prostoru. V drugem sklopu magistrske naloge sledita pregled in razvoj gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin od leta 1949 naprej. V preteklosti so namreč obstajale različne tekmovalne discipline, ki se danes več ne izvajajo. Posamezna disciplina je najprej obravnavana v času, v katerem se je pojavila, nato pa sledijo vse njene spremembe. Temu poglavju je dodan še pregled razvoja tekmovanja v kvizu gasilske mladine. Besedilo temelji na smernicah, ki jih je postavil Kongres Gasilske zveze Slovenije, njen najvišji organ. Obravnavani so vsi napotki za gasilsko mladino, ki jih je dal posamezni Kongres v določenem obdobju, in nato še odziv nanje. Glede na smernice se je namreč razvijalo tudi pedagoško delo v gasilski organizaciji. Magistrsko delo predstavlja celovit vpogled v zgodovino delovanja mladih v gasilski organizaciji. Razvoj pedagoške dejavnosti je predstavljen kronološko, za boljše razumevanje pa je dodano tudi slikovno gradivo.
Ključne besede: gasilska organizacija, gasilska mladina, pedagoško delo, gasilske in gasilsko-športne tekmovalne discipline, kviz gasilske mladine
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi v Sloveniji
Kaja Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi. Najprej so z metodo analize in sinteze obravnavana spletna socialna omrežja, njihova vloga in vpetost v sodobni družbi ter pogostost njihove uporabe. Izpostavljeni so pozitivni in negativni vidiki uporabe spletnih socialnih omrežij. V nalogi je ugotovljeno, da se raziskovalci v zadnjih letih vse več ukvarjajo s porastom narcistične usmerjenosti v nekaterih zahodnih družbah, različnimi dimenzijami narcisizma in značilnostmi narcistične osebnostne motnje. Posebna pozornost je namenjena odgovoru na vprašanje, kako se narcisizem kaže pri uporabnikih spletnih socialnih omrežij. Ugotovljeno je, da je narcisizem povezan s poudarjanjem samopromocijskih vsebin na spletnih socialnih omrežjih in s ciljem doseganja čim večjega števila virtualnih prijateljev. Na osnovi preteklih raziskav so oblikovane hipoteze, ki so s korelacijsko analizo testirane s sekundarno analizo podatkov nacionalne raziskave Mladina 2010. Najprej je izvedena korelacijska analiza med narcistično grandioznostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Nato je preverjena povezavo med narcistično izkoriščevalnostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Rezultati pokažejo statistično neznačilne povezave med spremenljivkami, zato so hipoteze ovržene. Sklep naloge je, da mladi v Sloveniji, ki pogosteje uporabljajo spletna socialna omrežja, v povprečju ne izkazujejo višje stopnje narcisizma.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij, narcisizem, dimenzije narcisizma, slovenska mladina
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 588; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Uporaba interneta, spletnih socialnih omrežij in prekomerna telesna teža med mladimi v sloveniji
Tjaša Krošelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Povzetek V pričujoči magistrski nalogi smo preučili odnos med pogostostjo uporabe interneta in pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij ter prekomerno telesno težo in pomanjkanjem telesne dejavnosti pri mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na opredelitev osnovnih pojmov, kot so mladi, množični mediji, prekomerna telesna teža in prosti čas. S pomočjo statistik o uporabi interneta ter spletnih socialnih omrežjih smo predstavili vlogo novih medijev v življenju mladih. Predstavili smo tudi enega od perečih težav današnje družbe, in sicer prekomerno telesno težo pri mladostnikih. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med pogostejšo rabo interneta in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti ter med pogostejšo rabo spletnih socialnih omrežij in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti. Zastavljene hipoteze smo oblikovali na podlagi znanstvene literature in jih v empiričnem delu, s pomočjo podatkov raziskave Mladine 2010, tudi analizirali. Rezultati so pokazali, da pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo niti s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Prav tako pa pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo ali zmanjšanjem pogostosti telesne dejavnosti. To nakazuje na kompleksnost povezave. Eden izmed razlogov za takšne rezultate je tudi ta, da mladi internet in spletna socialna omrežja uporabljajo z določenim namenom, lahko je to zabava ali klepet, zato niso toliko pozorni na oglase nezdrave hrane in pijače. Oglaševanje tako ne vpliva na višji indeks telesne mase. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi promociji zdravega življenja in povečanega gibanja v šolah kar morda tudi vpliva na mlade v Sloveniji. Poraja se vprašanje, ali bi z novejšimi podatki o uporabi interneta in spletnih socialnih omrežij pri mladih v Sloveniji bili rezultati drugačni.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, prekomerna telesna teža, telesna dejavnost, Mladina 2010.
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 518; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (800,25 KB)

4.
Aktualna vprašanja ureditve zaposlovanja mladih v EU
Mejra Festić, Dejan Romih, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Evropska strategija zaposlovanja mladih 2005?2008 (2005/600/EC) usmerja ekonomske politike z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja Evrope prek smernic politike zaposlovanja mladih. Integrirana politika zaposlovanja mladih se nanaša na več segmentov in zajema celostno podobo položaja mladih v družbi. Mlade bi bilo treba zavarovati pred zlorabami delodajalcev v primeru netipičnih pogodb o zaposlitvi. Namesto tega pa se ponekod raje zaposluje mlado delovno silo zaradi nižjih stroškov zaposlitve in večje nagnjenosti mladih k inovacijam. Institucije trga dela naj bi tako pripomogle k oblikovanju boljšega dialoga na nacionalni, regionalni in lokalni ravni med delodajalci in izobraževalnimi institucijami. Boljša povezava med terciarnim izobraževanjem in potrebami gospodarstva zahteva praktično usposabljanje mladih kot del formalnega izobraževanja že v času šolanja. Reforma izobraževalnega sistema naj bi pripomogla k zniževanju deleža mladih, ki zapustijo šolanje oz. ga končajo pri nizki stopnji dosežene izobrazbe, kot tudi k zmanjšanju segregacije trga dela.
Ključne besede: mladina, zaposlovanje, izobraževanje, programi, Evropska unija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 292; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (99,94 KB)

5.
Grafična mapa Oroslan: alternativne umetniške prakse v Prekmurju v 80-ih letih
Nastja Skušek, 2017, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je poskus orisa dogajanja na alternativni umetniški sceni osemdesetih let v Prekmurju. Osredotočila sem se predvsem na grafično mapo Oroslan, ki je nastala v okviru Kluba Mladih Murske Sobote. Glavno vlogo pri njenem nastanku so imeli Janez Balažic, Feri Lainšček in Milivoj Roš. Preko grafične mape je bila raziskana tudi širša alternativna kulturna scena Prekmurja v osemdesetih letih. Predstavljen je tudi oris alternativnega dogajanja drugod po Sloveniji, s poudarkom na Ljubljani, kot centru alternativne umetnosti osemdesetih let, Mariboru ter Slovenskih Goricah z okolico, ki sta v bližini Prekmurja in tako z njim delita določene skupne kulturne smernice. Zaradi slabe dokumentiranosti alternativnega umetniškega dogajanja v osemdesetih letih so bili v diplomskem delu uporabljeni predvsem primarni viri v obliki intervjujev in pričevanj nekdanjih članov Kluba Mladih, ki so sodelovali pri dotičnih projektih. Tudi dokumentirano slikovno gradivo v večji meri izhaja iz osebnih arhivov članov. Po pričakovanjih, poglobljen vpogled v dogajanje na umetniški sceni v Prekmurju v osemdesetih letih pokaže, da se je tudi tukaj vzpostavilo pestro alternativno umetniško dogajanje, katerega rezultat je nezanemarljivo število kvalitetnih umetniških produktov in dogodkov, ki so neposredno vplivali tudi na dogajanje v uradnih kulturnih ustanovah Murske Sobote.
Ključne besede: Oroslan, Klub Mladih Murska Sobota, alternativna umetnost, osemdeseta leta, Gledališče MI, Književna mladina Murska Sobota, Janez Balažic, Feri Lainšček, Milivoj Roš.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 751; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

6.
Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah
Andrej Kirbiš, Sergej Flere, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.
Ključne besede: politična kultura, podložniške politične vrednote, postjugoslovanske družbe, demokratizacija, mladina
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 693; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (398,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pogostost uporabe medijev, samoocenjeno zdravje in duševno zdravje med mladimi v Sloveniji
Nataša Nikolić, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti, ali obstaja povezanost med pogostostjo gledanja televizije in uporabe interneta ter samoocenjenim zdravjem in duševnim zdravjem pri mladih v Sloveniji. Najprej smo opredelili osnovne pojme množičnih medijev, televizije, interneta ter samoocenjenega zdravja in duševnega zdravja, nato pa predstavili nekaj teoretičnih pristopov pri preučevanju medijev. Podrobneje smo se osredotočili na predstavitev vloge, ki jo imajo mediji v življenju mladih. Zanimalo nas je tudi, kakšen je pomen zdravja za mlade in kašen je potencialni vpliv medijev na zdravje in duševno zdravje mladih. Posebno pozornost smo namenili preteklim raziskavam na temo povezanosti uporabe množičnih medijev in zdravja ter duševnega zdravja. Ugotovili smo, da večina raziskav nakazuje na povezanost med pogostejšim gledanjem televizije in uporabo interneta ter slabšim zdravstvenim stanjem in duševnim zdravjem pri posameznikih. Na podlagi preteklih raziskav smo oblikovali štiri hipoteze, ki smo jih testirali s sekundarno analizo podatkov, pridobljenih z nacionalno raziskavo Mladina 2013. Rezultati naših analiz kažejo, da je večja pogostost gledanja televizije statistično značilno povezana s slabšim samoocenjenim zdravjem, ne pa tudi s samoocenjenim duševnim zdravjem. Pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana z nobeno samooceno zdravstvenega stanja. Ena izmed možnih razlag za to je, da komuniciranje s prijatelji ali z družinskimi člani preko interneta utegne pozitivno vplivati na posameznikovo duševno zdravje, internet pa lahko nudi tudi oddih od stresnega vsakdanjika in možnost anonimne komunikacije posameznikom, ki to želijo. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšen je odnos med različnimi nameni in oblikami uporabe interneta in zdravjem oz. duševnim zdravjem posameznikov.
Ključne besede: množični mediji, televizija, internet, samoocenjeno zdravje, samoocenjeno duševno zdravje, Mladina 2013
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1812; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (676,45 KB)

8.
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI MED MLADIMI (Politična participacija mladih in prosti čas mladih v Sloveniji ter na Hrvaškem)
Ivana Dukarić, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti politično participacijo mladih, cilj pa predstaviti odnos mladih do politike in predstaviti, kako meddržavni odnosi vplivajo na slovensko in hrvaško mladino. Primerjali bomo izsledke raziskav slovenske in hrvaške mladine. Skozi analizo raziskav in s pomočjo intervjujev, izvedenih med slovenskimi in hrvaškimi mladimi, bomo skušali odgovoriti na štiri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na politično participacijo mladih. Rezultati bodo pokazali, da tako mladi v Sloveniji kot mladi na Hrvaškem namenjajo svoj prosti čas političnemu aktivizmu in da politična dogajanja spremljajo največ preko medijev (internet, poročila). Mladi v Sloveniji in na Hrvaškem so bolj aktivni pri podpisovanju peticij, referendumov in na demonstracijah, motivirani pa so za nekonvencionalno obliko politične participacije. Zbrani podatki kažejo tudi, da politični sistem vpliva na stopnjo politične participacije mladih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in da mladi menijo, da je slovenska politika v konfliktu s hrvaško politiko, čeprav ljudje živijo v sožitju.
Ključne besede: slovenska in hrvaška mladina, prosti čas mladih, odnos mladih v Sloveniji in na Hrvaškem do politike, vpliv meddržavnih odnosov na slovensko-hrvaško mladino.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 941; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (827,49 KB)

9.
Akcijski prostor mladih na podeželju
Lea Črnčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Dandanes urbani način življenja ne sovpada z urbaniziranostjo prostora. Zaradi vse večje urbaniziranosti in dostopnosti krajev se povečuje tudi mobilnost ljudi, tako da vse več ljudi svoje potrebe zadovoljuje izven kraja bivanja. Mladi so socialna skupina, za katere je značilna pestrost potreb in lastnih interesov. V diplomskem delu tako obravnavamo območja delovanja in zadovoljevanja potreb mladih, ki živijo na podeželju, z drugimi besedami: obravnavamo njihov akcijski prostor. V teoretičnem delu je predstavljen namen diplomskega dela in opisane so metode, ki smo jih uporabili za zbiranje podatkov o akcijskih prostorih anketirancev. Opredelili smo osnovne pojme, ki se vežejo na tematiko diplomskega dela. To so: socialna skupina, mladina, podeželje, temeljne človekove dejavnosti in akcijski prostor. V praktičnem delu pa je predstavljena analiza zbranih podatkov. Raziskovalni vzorec predstavlja 20 mladih (10 moških in 10 žensk), ki živijo na podeželju. Pri anketiranju smo se osredotočili na vrsto dnevnih opravil anketirancev, koliko časa porabijo zanje ter kraj, kjer jih opravljajo. Kot vsakodnevna opravila smo opredelili delovne, oskrbovalne, rekreacijske, izobraževalne in komunikacijske navade. S tem smo spoznali velikost akcijskega prostora anketiranih in ugotovili, kakšne so razlike med akcijskimi prostori glede na socialne lastnosti. Rezultati so prikazani z navzkrižnimi tabelami ter pojasnjeni s komentarji.
Ključne besede: socialna geografija, podeželje, mladina, mobilnost, akcijski prostor
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 636; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (963,41 KB)

10.
Odnos med religioznostjo in politično participacijo med mladimi v Sloveniji
Vanči Šeligo, 2016, diplomsko delo

Opis: Religioznost in politika sta pomembni družbeni instituciji, ki se med drugim v posameznikovem vsakdanjem življenju realizirata tudi kot religioznost in politična participacija. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na definicije in dimenzionalnost politične participacije in religioznosti ter na trende obeh spremenljivk v zadnjih desetletjih pri prebivalcih Slovenije. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med politično participacijo in religioznostjo. Na zastavljenih hipotezah, izhajajočih iz znanstvene literature, smo nato v empiričnem delu s pomočjo podatkov raziskave Mladina 2010 analizirali, ali sta dve dimenziji religioznosti (osebna religioznost in pogostost obiskovanja cerkvenih obredov) povezani s konvencionalno, civilnodružbeno in protestno participacijo. Ugotovili smo, da bolj religiozni mladi in pogostejši obiskovalci cerkvenih obredov niso pogosteje konvencionalno politično aktivni (merjeno preko samoporočane volilne udeležbe), da pogosteje civilnodružbeno participirajo, redkeje pa so protestno aktivni. V zaključku diplomskega dela razpravljamo o pomenu rezultatov za literaturo o proučevanju odnosa med analiziranima spremenljivkama in podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: slovenska mladina, religioznost, konvencionalna politična participacija, civilnodružbena participacija, protestna participacija, večdimenzionalnost.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 856; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (765,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici