| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 147
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba Jacksonovega vprašalnika za merjenje strahu pred kriminaliteto pri mladih odraslih
Grega Obreht, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje.
Ključne besede: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (879,55 KB)

2.
Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in Nemčiji
Lina Colja, 2020, diplomsko delo

Opis: Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude. Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti. Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Ključne besede: trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (774,70 KB)

3.
Socialne opore in zdravje mladih v Sloveniji
Anja Gorčan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen socialne opore in socialnih omrežij za zdravje mladih. Opredeljeni so pojmi mladostništvo, socialne opore, socialna omrežja, oblike socialnih opor in zdravje. Socialna opora pomeni oporo s strani poznane osebe, ki se lahko izraža v različnih oblikah, kot so materialna, čustvena, informacijska, socialna opora in druženje. Socialna omrežja tvorijo ljudje, s katerimi oblikujemo vezi, in predstavljajo vir socialne opore. Opravljen je pregled obstoječe literature in preteklih raziskav, ki so proučile povezanost socialnih opor in zdravja. V empiričnem delu magistrskega dela je povezanost socialnih opor in samoocene zdravja raziskana na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine (N = 1200), pri čemer smo se še posebej osredotočili na vlogo starševske socialne opore za zdravje mladih in na pomen osamljenosti oziroma socialne izključenosti v povezavi s tveganimi dejavniki, ki vplivajo na zdravje. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj pozitivne povezanosti med socialnimi oporami in zdravjem pri mladih v Sloveniji ter potrdili vlogo starševske socialne opore v času mladostništva.
Ključne besede: socialne opore, socialna omrežja, zdravje, mladi v Sloveniji
Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (701,03 KB)

4.
Dojemanje ciljnega oglaševanja s strani mladih uporabnikov družbenih omrežij
Veronika Jakopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ciljno oglaševanje je vrsta oglaševanja, ki omogoča boljše doseganje ciljne skupine, saj prikazani oglasi temeljijo na podatkih o uporabnikovih interesih in značilnostih. Tej vrsti oglaševanja je dandanes izpostavljen praktično vsak uporabnik svetovnega spleta, z množično uporabo družbenih omrežij pa so ciljnemu oglaševanju najbolj izpostavljeni mladi. V teoretičnem delu so predstavljeni ciljno oglaševanje na spletu, zbiranje podatkov in problematika zasebnosti v povezavi z zbiranjem podatkov. V empiričnem delu je bila s kvantitativno metodo izvedena raziskava mladih uporabnikov družbenih omrežij. Tako je bil pridobljen vpogled v dojemanje in mišljenje mladih o ciljnem oglaševanju, kar je bil tudi glavni namen diplomskega dela.
Ključne besede: ciljno oglaševanje, družbeno omrežje, dojemanje, mladi
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
Branje časopisov v tiskani in digitalni obliki med mladimi v sloveniji
Daša Kompan, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnji družbi časopis še vedno velja za pomemben vir informacij. Razvoj interneta je časopisnim hišam omogočil objavo vsebin tudi v digitalni obliki. S tem je postal lažje in hitreje dostopen uporabnikom. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kakšni obliki berejo časopise mladi v Sloveniji, katere vsebine jih v časopisu najbolj pritegnejo, katere slovenske časopise največ berejo, kako dostopajo do časopisov ter kakšno vlogo igrajo družbena omrežja pri branju časopisov v digitalni obliki.
Ključne besede: Časopis, mediji, internet, mladi, družbena omrežja
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (623,64 KB)

6.
Izbira e- izobraževanja pri mladih
Neža Šlibar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili teorijo o e-izobraževanju ter analizirali stanje na področju e-izobraževanja med mladimi in njihova mnenja. V teoretičnem delu je predstavljeno e-izobraževanje na splošno in njegove prednosti. Nadalje predstavljamo izobraževanje na daljavo, njegove oblike, načine ter orodja za e-izobraževanje. Opisali smo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT). V raziskovalnem delu je bil cilj ugotoviti in predstaviti rezultate raziskave e-izobraževanja med mladimi. S pomočjo raziskave smo predstavili dejansko stanje na področju e-izobraževanja med mladimi.
Ključne besede: mladi, e-izobraževanje, motivacija, motivacijski dejavniki
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (359,59 KB)

7.
Tranzicija mladih v odraslost: dejavniki odločanja za partnerstvo, ločeno gospodinjstvo in starševstvo med slovenskimi mladimi
Ines Kozar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kvalitativno analizo tranzicije mladih v odraslost s poudarkom na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva, starševstva in partnerstva. Namen naloge je bil raziskati dejavnike odločanja mladih glede tranzicije v odraslost na treh zastavljenih področjih. Uporabljena metoda pridobivanja podatkov je bil delno strukturiran intervju. Opravljenih je bilo deset intervjujev z mladimi iz Pomurske regije. Glavna ugotovitev naloge je bila prisotnost visoko zastavljenih ambicij, ki jih posamezniku narekuje družba. Skladno s tem je bilo ugotovljeno, da so se mladi zmožni v vsakem življenjskem obdobju osredotočiti na samo eno življenjsko področje. Rezultati na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva so pokazali, da sta kakovost družinskih vezi in stopnja države blaginje povezani z odločanjem mladih glede oblikovanja ločenega gospodinjstva. Povezava prekarnega dela z oblikovanjem ločenega gospodinjstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede starševstva so potrdili prisotnost tradicionalne ženske vloge matere, pomembnost biološke ure in povezavo podaljšane izobrazbe z odločanjem glede starševstva. Povezava globalnih kriz z odločanjem glede starševstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede partnerstva so pokazali majhno izbiro partnerjev in prisotnost negotovih partnerskih odnosov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je koncept širjenja socialne mreže povezan z odločanjem mladih glede partnerstva, in sicer je odvisen od uspešnosti prenosljivosti.
Ključne besede: mladi, tranzicija, starševstvo, partnerstvo, ločeno gospodinjstvo
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma
Iva Sajovic, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Limfom predstavlja 22 % vseh malignih bolezni pri osebah, starih 15–24 let, od tega je kar 16 % Hodgkinovega limfoma. Cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je ozdravitev, vendar agresivne kemoterapije in radioterapije pustijo posledice, zaradi česar je kakovost življenja mladih slabša. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pomoč pri raziskavi smo pripravili intervju, sestavljen iz devetih vprašanj nestrukturiranega tipa. Intervju smo izvedli pri treh osebah, ki so se zdravile zaradi Hodgkinovega limfoma. Podatke opravljenih intervjujev smo obdelali po metodi analize vsebine. Rezultati: Na podlagi študij primerov smo ugotovili, da je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju slabša, zato bi bilo treba pogosteje spremljati njihovo kakovost življenja ter reševati nastale posledice kemoterapij in radioterapij. Najpogostejše posledice pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma so utrujenost, bolečina, slabša telesna vzdržljivost ter psihične težave, kot so stres, tesnoba in strah. Razprava in sklep: Mladi po zdravljenju potrebujejo podporo in pomoč svojih najbližjih ter zdravstvenih delavcev predvsem pri izboljšanju kakovosti življenja in reševanju nastalih težav. Rezultati kažejo, da bi moral nadzor po zdravljenju v večji meri vključevati spremljanje kakovosti življenja mladih, saj se je njihovo življenje bistveno spremenilo v čustvenem, socialnem in kognitivnem delovanju.
Ključne besede: Hodgkinova bolezen, mladi, zdravljenje, posledice, spremljanje
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (557,13 KB)

9.
Ukrepi za izboljšanje položaja mladih na trgu dela
Simona Peklaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela. Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Znanje mladih o pomembnosti zdravja ledvic
Mojca Podkrajšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ledvice opravljajo številne življenjsko pomembne funkcije. Bolezni sodobnega časa, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, spadajo med najpogostejše vzroke za okvaro ledvic. Za ohranjevanje zdravja ledvic ima veliko vlogo zdrav način življenja. Namen zaključnega dela je raziskati ozaveščenost mladih o pomembnosti zdravja ledvic. V okviru teoretičnega dela smo uporabili opisno metodo dela. Raziskavo z anketnim vprašalnikom smo opravili s spletnim anketnim vprašalnikom in anketirance poiskali na spletnih omrežjih. Pridobljene podatke za empirični del raziskave smo analizirali in statistično obdelali z opisno in sklepno statistiko v programu IMB SPSS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 100 mladih, od tega 50 študentov zdravstvene nege in 50 splošne populacije mladih. Z zastavljenim raziskovalnim vprašanjem lahko potrdimo, da imajo anketirani mladi zadovoljivo znanje o zdravju ledvic. Potrdili smo zastavljeno hipotezo, da se znanje o zdravju ledvic med študenti zdravstvene nege in ciljnim laičnim prebivalstvom mladih razlikuje, kar opravičujemo z dejstvom, da pridobijo študentje zdravstvene nege v času študija strokovno znanje. Če se bolezni ledvic dovolj zgodaj odkrijejo, se jih lahko uspešno zdravi, s tem pa se tudi upočasni slabšanje ledvične funkcije in srca ter posledično izboljša kakovost življenja. Menimo, da je zelo pomembno, da se o tem začne ozaveščati že mlade, ki si lahko z upoštevanjem preprostih preventivnih ukrepov izboljšajo kvaliteto življenja.
Ključne besede: mladi, preventiva, zdrave ledvice, znanje
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici