| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi za izboljšanje položaja mladih na trgu dela
Simona Peklaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela. Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Znanje mladih o pomembnosti zdravja ledvic
Mojca Podkrajšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ledvice opravljajo številne življenjsko pomembne funkcije. Bolezni sodobnega časa, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, spadajo med najpogostejše vzroke za okvaro ledvic. Za ohranjevanje zdravja ledvic ima veliko vlogo zdrav način življenja. Namen zaključnega dela je raziskati ozaveščenost mladih o pomembnosti zdravja ledvic. V okviru teoretičnega dela smo uporabili opisno metodo dela. Raziskavo z anketnim vprašalnikom smo opravili s spletnim anketnim vprašalnikom in anketirance poiskali na spletnih omrežjih. Pridobljene podatke za empirični del raziskave smo analizirali in statistično obdelali z opisno in sklepno statistiko v programu IMB SPSS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 100 mladih, od tega 50 študentov zdravstvene nege in 50 splošne populacije mladih. Z zastavljenim raziskovalnim vprašanjem lahko potrdimo, da imajo anketirani mladi zadovoljivo znanje o zdravju ledvic. Potrdili smo zastavljeno hipotezo, da se znanje o zdravju ledvic med študenti zdravstvene nege in ciljnim laičnim prebivalstvom mladih razlikuje, kar opravičujemo z dejstvom, da pridobijo študentje zdravstvene nege v času študija strokovno znanje. Če se bolezni ledvic dovolj zgodaj odkrijejo, se jih lahko uspešno zdravi, s tem pa se tudi upočasni slabšanje ledvične funkcije in srca ter posledično izboljša kakovost življenja. Menimo, da je zelo pomembno, da se o tem začne ozaveščati že mlade, ki si lahko z upoštevanjem preprostih preventivnih ukrepov izboljšajo kvaliteto življenja.
Ključne besede: mladi, preventiva, zdrave ledvice, znanje
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Brezposelnost mladih in migracije
Jon Peršin, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko mladih na trgu dela in njihovo brezposelnost, ki je posledica zahtevnega vključevanja na precej velik in spreminjajoč trg dela. Brezposelnost med mladimi nima le kratkoročnih, ampak tudi dolgoročne posledice, zaradi katerih mladi sprejemajo fleksibilne in manj varne oblike dela. Ravno nezadovoljstvo na domačem trgu dela velikokrat privede do migracij mladih v tujino, kjer iščejo boljše možnosti za delo in življenje. Namen diplomskega dela je preučiti mlade na trgu dela in določiti njihove značilnosti ter stanje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Cilj diplomskega dela je raziskati položaj mladih na trgu dela in migracije ter ugotoviti, kako na migracije vplivajo dejavniki, kot so spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo opredelili definicije mladih, mladosti, mladih na trgu dela, njihovo brezposelnost ter migracije kot možno posledico brezposelnosti. V raziskovalnem delu pa smo s podatki, pridobljenimi na Statističnem uradu Republike Slovenije, poiskali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe v določeni meri vplivajo na izseljevanje v tujino. Predlagamo, da Republika Slovenija nadaljuje s programi za zaposlovanje mladih, saj podatki kažejo na to, da ti programi ugodno vplivajo na zadrževanje mlade delovne sile v Sloveniji.
Ključne besede: mladi, brezposelnost, migracije
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (949,53 KB)

4.
Prikrita oblika nasilja - cyberbullying
Darko Faflek, 2021, magistrsko delo

Opis: Dandanes zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij živimo bistveno drugače kot pred desetletji. Čezmerni uporabi elektronskih naprav so podvrženi predvsem mladi. Razvoj novih tehnologij in uporaba teh, sta prinesla veliko prednosti, žal pa tudi veliko negativnih posledic. Med katere štejemo spletno nasilje. Spletno nasilje iz različnih poimenovanj domačih in tujih avtorjev lahko opredelimo kot nasilje, v katerem se storilci poslužujejo nadlegovanja, ustrahovanja, trpinčenja, izsiljevanja in zalezovanja. Napadalci se lahko pri tej obliki nasilja, poslužujejo ene ali več omenjenih oblik nasilja in izvajajo na način ponavljajočih in ne ponavljajočih se dejan. V pomoč so jim različne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kot so: mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki. Razne omrežne in druge povezljivosti z napravami in aplikacijami pa jim omogočajo, da svoja dejanja/napade izvajajo hitro, prikrito in preudarno. V številnih primerih mladi tako pozabljajo na ključen dejavnik varnost. V raziskovalnem delu smo iskali odgovore, ali mladi prepoznajo spletno nasilje med svojimi vrstniki, ali obstaja razlika med fanti in dekleti v tem, komu bi se zaupali, če bi bili žrtev spletnega nasilja, koliko ur dnevno preživijo na spletu, na katerih socialnih omrežjih imajo aktiven profil, katere elektronske naprave uporabljajo, koliko časa v povprečju porabijo za določene aktivnosti, (na primer za prebiranje elektronske pošte, gledanje videoposnetkov, delo za šolo in brskanje po spletu), v kolikšni meri jim določeno vedenje predstavlja spletno nasilje. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, po eni strani prinašajo zaskrbljenost po drugi strani pa omogočajo boljši vpogled v spletno nasilje med slovensko populacijo mladih in nadaljnjo analizo na področju spletnega nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, mladi, spletni prostor, posledice, kazen
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Karierna orientacija in položaj mladih na trgu dela
Lucija Časar, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
Nove metode ozaveščanja o varnosti mobilnih naprav
Luka Fortuna, 2020, diplomsko delo

Opis: Mladi med 15 in 29 letom starosti so med najbolj številčnimi uporabniki mobilnih naprav. Te so v sodobnem svetu prevzele primarno vlogo tehnološkega napredka in so se posledično infiltrirale v vse segmente sodobne družbe. Življenja brez njih si skoraj ne moremo več predstavljati, saj nas v njihovo uporabo silijo in spodbujajo tako razvoj bančnih storitev kot tudi osnovne potrebe po dnevni komunikaciji s prijatelji, sorodniki in celo popolnimi neznanci, do vse bolj pomembnega segmenta ohranjanja stikov preko deljenja fotografij in video vsebin, preživljanja prostega časa z igranjem spletnih igric, kratkočasenja ob poslušanju glasbe, uporabe navigacije itd. Ob tem pa je trende razvoja seveda nemogoče popolnoma predvideti, katera vsebina nas bo prevzela jutri, je nemogoče opredeliti. A kot z vsako sodobno tehnološko napravo tudi z mobilnimi napravami nastopijo številne grožnje. A grožnje, tako kot vsebine, ki nas zabavajo in nam krajšajo čas ter olajšajo dnevna opravila, posegajo v vse segmente naših življenj, ki smo jih pripravljeni deliti z mobilno napravo. Grožnje so prisotne v vseh dejanjih našega upravljanja mobilnih naprav, če pri tem nismo ozaveščeni uporabniki le-teh. Omenjeno postane velik problem, ko se o pasteh nismo pripravljeni izobraževati, ne poslušamo opozorilnih sporočil strokovnjakov in ne sprejmemo zaščitnih ter preventivnih ukrepov. Glede na rezultate številnih analiz pa naj bi bili prav mladi najbolj izpostavljena skupina vsemu omenjenemu. Diplomsko delo se z analizo sekundarnih virov in kognitivno analizo rezultatov ankete in podatkov iz intervjuja sooča z vprašanji o pomembnosti ozaveščanja mladih o varni rabi mobilnih naprav in pomembnosti posameznih preventivnih ukrepov. Poskuša predstaviti številne metode ozaveščanja, poskuša jasno orisati pomen ozaveščanja za povečano varnost mladih ob uporabi mobilnih naprav ter poskuša odgovoriti na vprašanje: ali ozaveščenost zares pripomore k bolj varnemu uporabniku mobilnih naprav. Je v znanju moč?
Ključne besede: diplomske naloge, mobilne naprave, ozaveščanje, grožnje, metode, mladi
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Učinek preventivnega programa
Gregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

9.
Protikadilsko osveščanje mladih kot del digitalnega socialnega marketinga
Edona Pelaj, 2020, magistrsko delo

Opis: Družbeni problemi za vsako družbo na svetu predstavljajo nenehno skrb. Načini njihove obravnave vplivajo na njihovo prepoznavanje in na odnos do njih oz. razmišljanje o njih. Revščina, bolezni in diskriminacije so v vseh družbah prisotni že stoletja. Epidemija tobaka je ena največjih groženj zdravju, s katero se svet sooča. Letno vodi do smrti več milijonov ljudi, pri čemer je več kot 80 % teh posledica neposredne uporabe tobaka, preostale smrti pa so posledica izpostavljenosti tobaku oz. pasivnega kajenja. Ciljna skupina oglaševanja tobačne industrije so predvsem mladi. Kljub temu da predstavniki podjetij iz te panoge trdijo, da ne uporabljajo oglaševanja, s katerim ciljajo na mlade kupce, nedavno razkriti podatki kažejo ravno nasprotno. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na problematiko uporabe tobaka med mladimi in iskanje ustrezne komunikacijske strategije pri osveščanju mladih o nevarnostih tobaka. Več kot polovica svetovnega prebivalstva uporablja splet. Ko smo v magistrskem delu iskali ustrezno komunikacijsko strategijo, smo ugotovili, da so mladi glede uporabe spleta še vedno vodilna družbena skupina. Mladi, stari med 15 in 24 let, namreč predstavljajo skoraj četrtino vseh uporabnikov spleta na svetu. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili teoriji o socialnem in digitalnem marketingu, v empiričnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je razširjenost kajenja in uporabe spleta med mladimi, predvsem v starostni skupini 16–24 let, v svetu, Evropi in Sloveniji. V magistrskem delu je predstavljena tudi protikadilska strategija digitalnega komuniciranja za države EU, katere cilj je doseči mlade v starostni skupini 16–24 let.
Ključne besede: socialni marketing, digitalni marketing, družbena omrežja, kajenje, mladi, protikadilsko osveščanje.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Migracije mladih iz maribora in okolice v tujino
Klara Seršen, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela so migracije, njihov pomen, potek in razvoj. Z migracijami se srečujemo dnevno in vedno pogosteje so pereča tema, ki razdvaja mnenja ljudi. V magistrskem delu smo opredelili pojem migracije, saj je pogosto uporabljen v negativnem smislu in ne osmisli celotnega pomena te besede oz. je večini predstavljen samo en del migracij. Magistrsko delo smo razdelili na dva sklopa. Prvi je teoretični in smo predstavili kaj pomenijo migracije , kakšne posledice prinašajo, pregledali smo njihov zgodovinski potek ter kakšno imajo vlogo v današnjem času. Opredelili smo tudi mlade v Podravski regiji, povzeli kakšne imajo pogoje zaposlitve, napredovanja in razvoja, ter pregledali dejavnike, ki vplivajo na odločitev, da mladi pričnejo migrirati. Drugi sklop je empirični, v njem smo izvedli anonimno raziskavo med mladimi v starostni skupini od 18 do 34 let. Z rezultati raziskave smo dobili boljši vplogled kaj so glavni dejavniki, da mladi pričnejo migrirati, izvedeli smo katere so ciljne države migracij ter kako pogoste so med mladimi. Z dobljenimi odgovori smo si lahko ustvarili mnenje kakšno je zadovoljstvo mladih z življenjem v Podravski regiji.
Ključne besede: migracije, migrirati, migranti, mladi
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici