| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obleka pripoveduje zgodbo
Mergime Rexhaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo kostumografa, od teoretičnega dela do prototipa, z namenom ustvariti kostum za gledališko igro. Kot inspiracija je bil izbran grški mit o Meduzi. Teoretični del predstavlja antično Grčijo, vključno z umetnostjo in mitologijo tega obdobja. Podana je tudi razčlenitev področja kostumografije in način raziskovanja v oddelku za kostumografijo ter področja, na katera mora biti oblikovalec pozoren med procesom izdelave prototipa kostuma za igro. Praktični del vključuje razvoj krojev kostumov, mask in dodatkov kostuma ter predstavi izdelavo prototipov. Za lik Meduze sta bila izdelana dva kostuma, eden pred njeno preobrazbo in drugi po njej, vsakemu je dodana tudi obrazna maska.
Ključne besede: Grška mitologija, Meduza, umetnostna zgodovina, kostumografija, gledališče, obrazne maske, konstruiranje oblačil, prototipiranje oblačil in dodatkov
Objavljeno: 20.09.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

2.
Vikingi: med realnostjo in filmsko fikcijo
Anja Kraševec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi virov in literature predstavlja življenje Vikingov. Ključni vir v našem primeru je predstavljala serija Vikingi, opirali pa smo se tudi na sage, ki opisujejo ljudi ali dogodke v vikinškem življenju. V prvem delu so tako opisani splošni podatki o Vikingih, ki so potrebni za razumevanje njihovega življenja in razmišljanja. V osrednjem delu pa je naloga osredotočena na tematiko, ki je v seriji v ospredju, in sicer na vojskovanje ter na odnose s celinsko Evropo. Vikingi so bili Skandinavci, združeni iz treh držav. Na začetku vikinške dobe, ki se je začela leta 800, je bilo teh ljudi na tem območju malo. Kasneje se je to zaradi ugodnih razmer spremenilo in njihovo število je začelo naraščati. Vse to je privedlo do njihove ekspanzije. Iskali so si nova ozemlja za naselitev, poleg tega pa so hrepeneli po materialnih dobrinah, ki so jih pridobili na roparskih pohodih. Vikingi so se tako odlikovali na vojaškem področju. Bili so pravi pomorščaki. Želja po odkrivanju novih ozemelj jih je pripeljala do tega, da so izpopolnili svojo tehniko gradnje ladij. Pri odkrivanju novih držav so naleteli na nove kulture, s katerimi so trčili na svojih pohodih. Sprva so na zahodu prišli do Anglije in spoznali novo vero: krščanstvo. To je bilo za njih nekaj povsem novega, saj so bili sami pogani. Njihova mitologija je bila obsežna, poznali so širok spekter bogov. Verjeli so, da ti bogovi krojijo njihova življenja. V njih so iskali vzor in pojasnila za določene dogodke. Po Angliji je bil njihov cilj pot do današnje Francije, kjer so naleteli na precejšen odpor in so se morali v tehniki vojskovanja izpopolniti. Kmalu jim tudi Pariz ni bil dovolj in pot jih je vodila dalje.
Ključne besede: Vikingi, serija, sage, mitologija, pogrebni običaji, celinska Evropa, vsakdanje življenje
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 1567; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

3.
Mitski svet Vikingov
Kaja Vabič, 2018, magistrsko delo

Opis: Preden je na sever Evrope prišlo krščanstvo, so tamkajšnji ljudje verjeli v poganske bogove in izvajali poganske obrede. Mitski svet, ki so ga ustvarili, je bil poln mitoloških bitij, s katerimi so verjeli, da si delijo svet. Da so zagotovili blaginjo skupnosti, so ljudje skušali zadovoljiti bogove in druga bitja z raznimi obredi in žrtvovanji. O teh govorijo najdbe kosti na več arheoloških najdiščih, prav tako kot pripovedi tujcev, ki so bili priča njihovim obredom ali so o njih slišali zgodbe od drugih ljudi. Poleg bogov in bitij, ki so živela v mitologiji Vikingov, so verjeli še v množico drugih bitij, s katerimi so živeli na zemlji in katerih sledi so videli v naravi, ki jih je obdajala. O teh so pisali v sagah. Te so opisovale življenja običajnih ljudi oziroma junakov, ki so se srečevali z raznimi entitetami, ki izstopajo zaradi svoje nadnaravne narave. Sčasoma so prebivalci skrajnega severa Evrope sprejeli krščanstvo, vendar pa nova vera ni uspela povsem izbrisati spomina na poganstvo, saj nekatere elemente mitskega sveta Vikingov lahko zasledimo tudi v življenju modernega človeka.
Ključne besede: verovanje, skandinavska mitologija, Poetična Edda, Prozna Edda, nadnaravna bitja, sage
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 445; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Poznavanje in raba frazemov iz grško - rimske mitologije
Eva Zore, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in raba frazemov iz grško-rimske mitologije v teoretičnem delu obravnava frazeologijo kot vedo, opredeljuje frazeološko enoto ter pomen in rabo frazemov. Posveča se pravopisnemu vprašanju frazemov in predstavi prisotnost frazeoloških enot v splošnih in specializiranih slovarjih. V drugem poglavju teoretičnega dela je osvetljen pojem mita ter grška in rimska mitologija. V empiričnem delu je v ospredju zbirka frazeoloških enot, temelječih na grško-rimskem mitološkem ozadju. Gradivo, ki je bilo zbrano na podlagi Slovarja slovenskih frazemov (2015) Janeza Kebra, priročnika Kdo je kdo v antiki (2004) Vladete Jankovića, Slovarja grške in rimske mitologije (1995) Joëla Schmidta in Kratke zgodovine mita (2005) Karen Armstrong, podaja pomen zbranih frazeoloških enot v slovenskem jeziku, razlaga njihovo mitološko ozadje, prikazuje rabo, pojavitve v korpusu Gigafida in slovarjih ter navaja angleško ustreznico. Ugotovljeno je, da so obravnavani frazemi v korpusu Gigafida prisotni predvsem v publicističnih besedilih in da je njihova pravopisna podoba pogosto neenotna (npr. Pirova zmaga, pirova zmaga). Poznavanje in raba izbranih frazeoloških enot sta bila preverjena med študentkami in študenti slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Anketa je pokazala, da je védenje študentov o obravnavani tematiki (npr. poznavanje pomena in mitološkega ozadja enot) skopo, uporaba tovrstnih enot pa redka.
Ključne besede: frazeologija, frazem, grška mitologija, rimska mitologija, pravopis
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 974; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Mitsko v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca
Marjana Florjan, 2005, diplomsko delo

Opis: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi.
Ključne besede: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 636; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (612,18 KB)

6.
Mitologija in Tolkienov Hobit
Gregor Artnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Sestavek se posveča prepoznavanju mitoloških vplivov v treh osrednjih fantazijskih pripovedih J. R. R. Tolkiena, enega bolj prepoznavnih avtorjev in osnovalcev sodobnega fantazijskega literarnega žanra. V središču pozornosti je mladinska fantazijska pripoved Hobit, iskanje njenih korenin v nam znanem primarnem svetu in povezav z mitološkim, ki mnogokrat ni angleškega porekla. Vključuje se v razlago subtilno vgraviranih krščanskih idej, ki so se med drugim pojavljale v književnosti, še posebej v času velike stiske in notranjega boja predvojnega človeka na področju takratne angleške monarhije. Mnoga strokovna pretresanja, da Tolkienovo slikanje Srednjega sveta verjetno pomeni le prikaz umazane, industrializirane in razočaranj polne realnosti, ne morejo biti povsem kredibilna, sploh pa ne edina. Kaj kmalu namreč ugotovimo, da ne glede na številne vire, s pomočjo katerih avtor napaja mitologijo samozadostnega Srednjega sveta, le-ta kljub svoji navidezni kompleksnosti izžareva preprostost ter tako morda spominja na vzpone in padce v razvoju človeštva od prvih začetkov pa do večnosti in ne le do pojavitve druge svetovne vojne. Tolkienova mitologija fantazijskega sveta ni občudovanja vredna le v smislu avtorjeve inovativnosti, pač pa seže mnogo dlje, in sicer v posredovanje višjih vrednot, ki so koristne za obstoj tako primarnega sveta, torej človeštva nasploh, kot tudi sekundarne dimenzije in njenih prebivalcev.
Ključne besede: mladinska književnost, fantazijska književnost, mitologija, sekundarni svetovi
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 447; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (962,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
BARTHESOVA ANALIZA MITOLOGIJE V STAR TREK FILMIH
Nik Arcet, 2015, magistrsko delo

Opis: Temeljni princip magistrske naloge je identificirati in analizirati različne mite v Star Trek filmih, s pomočjo literarne teorije. V nalogi so uporabljene primerjalne, korelacijske in deskriptivne metode raziskovalnega dela. Primarni teoretični vir je zbirka esejev imenovana Mitologije, avtorja Rolanda Barthesa. Teoretični principi opisani v esejih, so bili implicirani v vseh dvanajst znanstveno fantastičnih filmov. Miti so bili analizirani skozi dejanja protagonistov oziroma antagonistov, skozi izbor objektov in prostorov ter skozi potek filmske zgodbe. Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na splošne informacije v zvezi s Star Trek franšizo. Podatki vključujejo: glavne karakterje, posamezne izstopajoče epizode ter napredno tehnologijo prihodnosti. Zraven tega lahko v tem delu preberemo tudi o različnih teoretičnih pristopih glede izvora mitologije in mitov nasploh. Empirični del magistrske naloge, pa uspešno združuje teoretične vidike s posameznim Star Trek filmom. Rezultati analize so prikazani v obliki argumentacije in obrazložitve določnega mita.
Ključne besede: mit, mitologija, znanstvena fantastika, Star Trek, nezemeljska bitja, potovanje s svetlobno hitrostjo
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 981; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (439,68 KB)

8.
VODA KOT MOTIV V SLIKARSTVU
Janja Jozelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je zastavljena na podlagi teoretičnega obravnavanja vode kot motiva v slikarstvu. Element vode se je kot motiv v slikarstvu skozi različna obdobja v zgodovini izražal v različnih pojavnih oblikah s svojskimi, raznoterimi pomenskimi razsežnostmi. V začetku diplomskega dela sem obravnavala, kako so vodo upodabljali znakovno, kot simbol, zlagoma pa so njene podobe kreirali skladno z mimesisom. Povzela sem razvoj od žanrsko pestrih podob marinistov 17. in 18. stoletja, preko realizma do modernizma. Orisala sem problemski sklop, ki predstavlja pomenske, ikonografsko-ikonološke premene, torej kako so ta pojav upodabljali dobesedno, metaforično, simbolično in alegorično. Skozi vsa poglavja sem tako ugotavljala, kako se je spreminjal odnos slikarjev do upodabljanja motivike vode. V začetku sem ugotovila, da je voda kot motiv bila najprej upodobljena v prenesenem pomenu, kot poosebitve v podobi mitoloških bogov, raznih božanstev, nimf; v krščanstvu pa se je mnogokrat pojavljal motiv krsta, npr. Krst v Jordanu. Kasneje se je odnos do tega motiva začel spreminjati in je tako voda postala upodobljena vse bolj realistično ter kot materialna življenjsko pomembna dobrina. Ko so slikarji prešli iz obdobij mitološke in krščanske motivike, je moč opaziti ogromne spremembe v napredku slikarstva. Marinisti 17. stoletja in pozneje so tako dajali velik poudarek prepoznavnosti ladjevja in moči pomorskih bitk, kar je od njih zahtevalo ogromno natančnosti in detajlov. Tako so realisti upodabljali vsako podrobnost z izredno natančnostjo, kar je v slikarstvo prineslo velik napredek in spoštovanje le-temu. Impresionisti pa so se s svojim slogom sprostili in želeli na slikarska platna ujeti trenutek. To jim je dopuščal njihov slog hitrih potez in gostih nanosov barv. Tako je sčasoma impresionizem postajal podlaga za moderno umetnost, a ta je doživljala ogromno očitkov in zavračanja. Človeštvo ni razumelo »črt in pack«, v katerih so slikarji videli globlji pomen. V današnjem času pa smo postali bolj dojemljivi do moderne in sodobne umetnosti, ki jo tudi bolje razumemo.
Ključne besede: Voda, motivi, simboli, marinisti, impresionizem, modernizem, mitologija, krščanstvo.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1764; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

9.
MITOLOGIJA IN FEMINIZEM V ROMANU KASANDRA CHRISTE WOLF
Ana Žagar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava delo nemške pisateljice Christe Wolf, Kasandra. Avtorica preko glavne protagonistke prikaže svoj odnos do mitologije in feminizma. Gre za roman, ki je avtorici prinesel veliko nagrad, predvsem pa je prejela veliko pozitivnih kritik, čeprav se v romanu skrivata podoba sedanjega časa in kritičen odnos do sodobnih razmer. V romanu je precej povezav z avtorico, zato so v nalogi opisani biografski podatki Christe Wolf, njeno razmišljanje o sodobni svetovni politiki in vlogi ženske v »moškem« svetu. V teoretičnemu delu magistrske naloge so predstavljeni različni vidiki mitologije in feminizma, ki so izjemnega pomena za razumevanje romana. Pri teoriji mitologije smo se oprli na raziskave Meletinskega, zanimale so nas tudi sodobne predelave mitov, saj je Wolfova rekonstruirala mit o trojanski vojni. Opisano je tudi obdobje antične Grčije, družbeno-politična ureditev in vloga žensk v antični Grčiji. Ker je Wolfova za okvir zgodbe vzela Homerjevo Iliado, je v magistrski nalogi opisan tudi t. i. »Homerski svet«. V nadaljevanju teoretičnega dela naloge je predstavljen feminizem: pojasnili smo teorijo feminizma in spolov, ter vlogo ženske in ženskega pisanja. Pri tem je največ poudarka na raziskavi Toril Moi, ki je zelo natančno raziskala pojem in teorijo feminizma.
Ključne besede: mitologija, feminizem, Christa Wolf, Kasandra, teorija mita, teorija feminizma
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 962; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (681,41 KB)

10.
MITOLOŠKE IDEJE IN STIKI MED RELIGIJAMI STAROVEŠKIH KULTUR
Tomaž Anclin, 2015, magistrsko delo

Opis: Mitologije so v znanosti navadno razdeljene na različne skupine in predstavljene kot samosvoje. Neposreden prenos mitoloških idej je kvečjemu pripisovan rimskemu prevzemu grškega panteona. Namen magistrske naloge je v razširjanju razumevanja prenosa mitoloških idej in predstaviti vpliv stika med kulturami na ta proces. To zahteva predstavitev mitologij, mitoloških idej in kultur ter iskanje podobnosti oz. neposrednih vplivov. Čeprav je izvirno mitologijo, iz katere bi izhajale vse ostale, nemogoče najti, je namen magistrskega dela prav ta. Z iskanjem nekakšne skupne mitološke osnove bi laže odkrili, kaj je staro in kaj novo. Primer te osnove so indoevropska ljudstva s svojimi verskimi značilnostmi, ki segajo v čas pred njihovo selitvijo. Mitologije so več kot samo prijetne zgodbe, so podoba nekega časa in vir zgodovinskih podatkov. S primerjalno mitologijo je mogoče ugotoviti, kje vse so se naselili Indoevropejci – njihova pot in vpliv sta se ustalila vse od Irske pa do Indije in zahoda Kitajske, kar je razvidno iz jezikov, obredov in mitoloških idej, ki so se ohranili v takšni ali drugačni obliki. Vse indoevropsko je bilo namreč spremenjeno oz. se je spremenilo skupaj z območjem, na katero je prišlo. Skoraj vse kulture, omenjene v magistrski nalogi, so prišle v stik z indoevropskimi elementi, jih nekaj prevzele, ali pa bile popolnoma spremenjene. Tako so ljudstva iz enega geografskega centra na vzhodu Evrope oz. zahodu Azije pustila močan pečat, ki ga ne preseže nobena kultura. Zahodna Kitajska in minojska Kreta sta dve civilizaciji, ki sta v večji meri ohranili svoje neindoevropske elemente. Sicer pa so bili Grčija, Mala Azija, Bližnji Vzhod, Perzija, Egipt in nasploh vzhodni del Mediterana prava talilnica mitoloških verskih predstav, saj so se zgodbe prenašale z enega konca v drugega, kar kaže na bogato komunikacijo in stike med civilizacijami. Dva pomembna verska centra Bližnjega vzhoda sta bila sumerska in egipčanska civilizacija, saj so manj razvite kulture črpale njune mitološke predstave, a niti njiju omenjeno ni naredilo imunih za vplive taistih kultur. Tudi dokaj izolirana in unikatna Kreta je prevzela določene ideje, ki so se med civilizacijami nasploh širile s trgovino in vojno. Kar je pri tej analizi najpomembnejše, je ugotovitev, da so se nekatere ideje s povezovanjem med kulturami okrepile in razvile ter so še danes prisotne v predstavah ljudi. Primer tega je ideja mesije, ki ni originalna ideja abrahamskih religij, temveč perzijske mitologije. Mitologije in antični stiki med kulturami so tako še danes pomembni elementi v družbah.
Ključne besede: mitologija, religija, kultura, civilizacija, ideja, mit, razvoj
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (624,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici