| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza tekočih in trdnih produktov procesa torefikacije odpadne biomase
Anteja Garmut, 2024, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je obravnava procesa torefikacije odpadne biomase in karakterizacija nastalih produktov. Za predstavnike odpadne biomase so bili izbrani tri različni vzroci, in sicer miskantus, mešan les ter hmelj. Cilj naloge je proizvesti trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo v primerjavi s surovo biomaso. Proces torefikacije je potekal eno uro pri treh različnih temperaturah, 250 °C, 350 °C in 450 °C. Produkte smo nato kemijsko karakterizirali. Karakterizacijo smo izvedli na trdnih in tekočih produktih torefikacije ter tudi na surovih vzorcih posameznih biomas. Ovrednotili smo masne izgube, masne izkoristke, energijsko učinkovitost, doprinos energije glede na maso, kurilne vrednosti, vsebnost hlapnih snovi, vlage in pepela. S Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA) pa termična razgradnja surove in toreficirane biomase. Z naraščanjem temperature torefikacije se kurilne vrednosti trdnih produktov višajo, nižje pa so vrednosti masnih izkoristkov, energetske učinkovitosti ter delež hlapnih komponent. FTIR analiza prikazuje razgradnjo celuloze, ki jo zaznamo z zmanjšanimi vrhovi, z eliminacijo manjših vrhov pa opazimo delno ragradnjo hemiceluloze in lignina. Zvišanje temperature je povzročilo zmanjšanje moči karboksilnih in -OH skupin. V surovi biomasi zaznamo prisotnost aromatskih spojin, simetrične alifatske skupine ter CO-C funkcionalne skupine, ki jih v primerjavi s toreficirano biomaso več ne zaznamo. TGA analiza je bila izvedena v kisikovi atmosferi pri konstantni hitrosti segrevanja v temperaturnem območju 30-900 °C. Ob višjih temperaturah je pokazala oksidacijo fiksnega ogljika, izhlapevanje težko hlapnih snovi ter razgradnjo anorganskih materialov. Glede na rezultate analiz je razvidno, da so trdni produkti primerni za uporabo kot biogorivo, medtem ko je v tekočih produktih delež vode previsok.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, odpadna biomasa, hmelj, torefikacija, kurilna vrednost, termogravimetrična analiza, miskantus, les
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

2.
Proizvodnja bioplina z anaerobno digestijo bioloških odpadkov precepljenih z glivami na specifičnem substratu
Rolando Krivec, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil določiti količino proizvedenega bioplina, njegovo sestavo in na podlagi dobljenih podatkov določiti kinetiko nastajanja metana med fermentacijo bioloških odpadkov. Kot substrat pri proizvodnji bioplina smo uporabili mešanico piščančjega gnoja in žagovine, katerega smo predobdelali z glivama Trametes versicolor in Pleutorus ostreatus, ki smo ju cepili in predhodno pustili preraščati na miskantusu. Anaerobno digestijo smo izvajali pri različnih mešanicah piščančjega gnoja z žagovino in miskantusa, preraščenega z glivami. Kot kontrolo smo uporabili nepreraščen miskantus. Pred procesom anaerobne digestije smo mešanicam piščančjega gnoja in preraščenega miskantusa dodali inokulum, ter nato beležili količino in sestavo proizvedenega bioplina. Anaerobne digestije so potekale 21 d. Količino proizvedenega bioplina smo določili z metodo izpodrivanja tekočine, med tem ko smo koncentracije metana določali s plinsko kromatografijo. Poskuse smo izvajali pri treh različnih temperaturah in sicer θ = (35, 40 in 42) °C. Na podlagi dobljenih podatkov smo razbrali, da z višanjem temperature pridobimo več bioplina. Prav tako se največ bioplina proizvede pri mešanicah, ki vsebujejo 50 % piščančjega gnoja in 50 % miskantusa, predobelanega z glivo Pleutorus ostreatus. Vpliv temperature na koncentracijo metana je nabolj razviden ob pričetku reakcije, saj se z višanjem temperature veča tudi naklon krivulje. Na podlagi dobljenih podatkov smo nato določili še kinetiko proizvodnje metana med anaerobno digestijo piščančjega gnoja. Za izračune kinetičnih parametrov, vključno z aktivacijsko energijo, smo uporabili program Matlab.
Ključne besede: bioplin, miskantus, Trametes versicolor, Pleutorus ostreatus, anaerobna digestija, piščančji gnoj
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 2272; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici