Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stres in obremenitve sta stalna spremljevalca sodobnih delovnih mest, zato je poleg veščin in znanja za uspešno delo potrebno tudi hitro in učinkovito obnavljanje energije, zmanjševanje obremenjenosti ter pridobivanje novih virov. Ta proces obnavljanja, ki poteka na psihofiziološki ravni, imenujemo okrevanje oz. počitek po delu. V tej prečni raziskavi smo preučevali, kako posamezne izkušnje in vzorci počitka po delu prispevajo k razvoju spočitosti, zmanjšanju utrujenosti, kvaliteti spanca in spremembam v endokrinem delovanju ter kakšna je vloga kvalitete počitka pri razvoju dolgotrajnejših izidov kot je izgorelost. V raziskavo je bilo vključenih 49 delovno aktivnih pisarniških delavcev, zaposlenih v večjem slovenskem storitvenem podjetju. Psihološki vidiki okrevanja so bili ocenjevani s pomočjo baterije samoocenjevalnih vprašalnikov, raven hormona kortizola pa smo vzorčili z odjemom sline, kjer je bilo v skladu s smernicami upoštevanih več kontrolnih spremenljivk. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da psihološka izkustva okrevanja pomembno določajo raven utrujenosti in spočitosti, obenem pa višja raven doživljanja raznolikih psiholoških izkustev okrevanja v času po delu podpira običajno endokrino delovanje, zaznano v jasno doseženem vrhu in jutranjemu odzivu kortizola. Dodatno smo s pomočjo analize latentnih profilov na vzorcu identificirali štiri različne profile okrevanja po delu, kjer je najpogostejši profil »spočiti – problemsko usmerjeno vpeti v delo« (34,7 %). Počitek po delu je pokazal pomembno vlogo tudi pri izgorelosti in njenih sekundarnih simptomih, kjer izstopata predvsem občutek spretnosti ter afektivna ruminacija, ki kot mediatorja predstavljata ključen varovalni dejavnik in dejavnik tveganja. Z upoštevanjem izraženosti izgorelosti smo osvetlili polemiko t. i. adrenalne izgorelosti, kjer rezultati sugerirajo, da pojava izgorelosti ne spremlja zmanjšano delovanje endokrine osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko določena odstopanja v parametrih kortizola lahko zaznamo pri tistih z izraženimi atipičnimi simptomi (psihološki distres, psihosomatske težave in depresivno razpoloženje). Z raziskavo smo pridobili nekatere pomembne iztočnice, ki kažejo, da je za zaposlene, ki se soočajo z izgorelostjo ključno doseganje sprememb v poteku počitka po delu, s čimer poglavnitna skrb delodajalcev postane ne le razvijanje sposobnosti za delo, temveč tudi spodbujanje in nadgrajevanje veščin ustreznega počitka po delu.
Ključne besede: okrevanje po delu, miselni odklop od dela, občutek spretnosti, kortizol izgorelost
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1422; Prenosov: 279
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: Kognitivni spodrsljaji v vsakdanjem življenju (npr. zapeljati v napačno smer v enosmerni ulici) in na delovnem mestu (npr. zapreti napačno spletno okno na računalniku) se dogajajo ne glede na poklicno orientiranost in zahtevnost samega dela. Namen pričujoče naloge je preučiti kognitivne spodrsljaje in poiskati vzrok za nižjo stopnjo kognitivnega funkcioniranja na delovnem mestu. Tako smo raziskali nekatere vidike dela – ruminacijo v zvezi z delom, konflikt med delom in družino ter delovne zahteve – ki bi lahko napovedovali koncentracijo in pozornost ter kognitivne spodrsljaje na delovnem mestu. Vzorec je zajemal 207 zaposlenih oseb (od tega 54,1 % žensk), starih od 20 do 69 let (MSTAROST = 42,92 leta), z različnimi stopnjami izobrazbe. Najprej smo izvedli apliciranje testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik konflikta med delom in družino (WFC in FWC), vprašalnik ruminacije v zvezi z delom (WRRQ), lestvico kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu (WCFS) in vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zatem pa smo izmerili koncentracijo s pomočjo kognitivnega testa pozornosti d2. Hipoteze, ki smo jih postavili na podlagi pretekle literature, smo preverjali z regresijsko analizo in s pomočjo SPSS priključka Process Makro izvedli analizo mediacije. Rezultati so pokazali, da med napovednike kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu sodijo konflikt med delom in družino, afektivna ruminacija in problemsko usmerjena ruminacija. Prav tako so kognitivne delovne zahteve – prek mediatorjev problemsko usmerjene ruminacije in konflikta delo-družina – pomemben napovednik kognitivnih spodrsljajev. Emocionalne delovne zahteve pa so – preko mediatorjev afektivne ruminacije, problemsko usmerjene ruminacije, miselnega odklopa in konflikta delo-družina – prav tako pomemben napovednih kognitivnih spodrsljajev. Napovedniki mere koncentracije (merjene s testom dosežka) se niso pokazali kot statistično pomembni.
Ključne besede: konflikt med delom in družino, ruminacija v zvezi z delom, afektivna ruminacija, problemsko usmerjena ruminacija, miselni odklop, delovne zahteve, kognitivni spodrsljaji na delovnem mestu, koncentracija, pozornost
Objavljeno v DKUM: 22.03.2018; Ogledov: 1779; Prenosov: 307
Celotno besedilo (1,24 MB)