1. Izvedba in analiza delavnic na temo socialnega in čustvenega učenja z namenom krepitve miselne naravnanosti v 4. razredu osnovne šoleMateja Kucljak, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja o pomenu poučevanja socialnega in čustvenega učenja ter krepitvi miselne naravnanosti za učence v osnovnih šolah. Izsledki različnih raziskav so pokazali, da se pri učencih, ki izkazujejo razvite socialne in čustvene spretnosti, to kaže z boljšimi rezultati v šoli in pozneje v življenju. V šolah večji del tega učenja poteka implicitno in nesistematično, vendar lahko pri urah oddelčne skupnosti sistematično izvajamo in utrjujemo te veščine in krepimo miselno naravnanost. Z akcijskim raziskovanjem smo izvedli sedem izkustvenih delavnic v 4. razredu osnovne šole v okviru oddelčnih ur. Z delavnicami, kot obliko intervencije, smo učencem ponudili aktivnosti, s katerimi lahko pridobijo osnovne veščine in spretnosti s področja socialnih in čustvenih kompetenc. Ob tem pa smo jih hkrati opominjali in jim poskušali ozavestiti, da njihove sposobnosti niso nespremenljive, ampak se lahko še izboljšajo. Učenci so izvedene delavnice ocenili z visokimi ocenami. Njihove samoporočane ocene so bile primerljivo visoke pred in po delavnicah. Ugotovili smo, da je z usmerjenimi delavnicami mogoče opaziti razliko v obvladovanju socialnih in čustvenih kompetenc ter miselne naravnanost, vendar le pri nekaterih učencih. Ugotovili smo tudi, da izvedene delavnice predstavljajo le delno učinkovito intervencijo, ki bi jo bilo mogoče in potrebno nadgraditi.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje, miselna naravnanost, ure oddelčne skupnosti, intervencija, delavnica.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 1367; Prenosov: 140
 Celotno besedilo (4,65 MB) |
2. Spremljanje in evalviranje procesa izvedbe dodatne strokovne pomoči iz matematikeTeja Jelušič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo teoretično predstavi znanstvena spoznanja glede osnovnih procesov učenja s poudarkom na načinih krepitve metakognicije. Osredotoča se na koncept miselne naravnanosti. Namen naloge je predstaviti tudi nekatera procesna znanja in učne strategije, ki bi bile primerne pri izvajanju individualne dodatne strokovne pomoči iz matematike. Uporabljena je bila študija primera z metodo opazovanja z udeležbo. V raziskavo je bila vključena učenka sedmega razreda s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ugotovljeno je bilo, da učenke v času spremljanja ni bilo mogoče osvoboditi predstave o tem, da ne sme delati napak in da so lahko samo nekateri učenci dobri pri matematiki. Tudi uporaba strategij je v tem obdobju ostala enaka in se ni izboljšala. Starši menijo, da hčerka zna uspešno uporabljati izbrane učne strategije, ki so bile uporabljene v raziskavi. Ocenjeno je bilo, da učenka ni usvojila strategije samospraševanja, čeprav jo je sama dojemala kot delno usvojeno. Zaznane pa so bile manjše pozitivne spremembe oziroma vpliv izvajalca na počutje učenke pri urah dodatne strokovne pomoči. Na koncu dela je predstavljen še načrt nadaljnjega dela z učenko.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, metakognicija, pozitivna matematična miselna naravnanost, formativno spremljanje, povratne informacije
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 786; Prenosov: 133
Celotno besedilo (2,43 MB) |
3. Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresuPolonca Borko, 2021, magistrsko delo Opis: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov.
Ključne besede: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,76 MB) |
4. Sodelovanje med starši in šolo pri konstruktivnem spoprijemanju učencev z neuspehomSanja Pavlović, 2019, magistrsko delo Opis: Starši si od nekdaj prizadevajo, da bi bili njihovi otroci kar se da uspešni. Za otrokovo uspešnost so pripravljeni narediti in žrtvovati marsikaj. Vendar pa se starši razlikujejo v dojemanju, kaj za otroka predstavlja uspeh in kaj neuspeh. Namen magistrske raziskave je bil na vzorcu staršev otrok od drugega do šestega razreda osnovne šole proučiti njihova stališča do neuspeha. Želeli smo ugotoviti, kakšno je njihovo pojmovanje neuspeha ter kako zaznavajo njegov vpliv na otrokovo učenje in na kakovost njegovega znanja. Preverjali smo tudi, kako se starši odzivajo na otrokov neuspeh, s kom se o tem posvetujejo in ali bi si o konstruktivnem spoprijemanju z otrokovim neuspehom želeli izvedeti več in na kakšen način. V raziskavo je bilo vključenih 110 staršev otrok, ki obiskujejo osnovne šole v Celju in njegovi širši okolici, od tega je bilo 41 očetov in 69 mater. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga v celoti oblikovali s pomočjo vprašalnika, uporabljenega v raziskavi Haimovitz in Dweck (2016). Vprašalnik je meril v treh sklopih, in sicer stališča, odzive in želje z lestvico stališč, lestvico odzivov in lestvico želja ter s štirimi vprašanji delno zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da imajo starši do neuspeha bolj pozitiven kot negativen odnos in da se na neuspeh otrok odzivajo bolj konstruktivno kot nekonstruktivno. Razlike med poročanjem mater in očetov pretežno niso bile statistično pomembne, enako velja za korelacijo prepričanja o neuspehu in samoporočanim odzivanjem. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben prispevek k ozaveščanju staršev o pomembnosti vpliva njihovih stališč o neuspehu na njihove otroke, saj je veliko staršev izrazilo željo po znanju na tem področju. Zato smo oblikovali smernice, ki bi lahko staršem in učiteljem pomagale pri konstruktivnejšem spoprijemanju z neuspehom otrok.
Ključne besede: Neuspeh, stališča, starši, konstruktivni odziv, miselna naravnanost, učitelji.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1292; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. Miselna naravnanost in perfekcionizem kot napovednika ciljne usmerjenosti učencevAmanda Potočnik, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti odnos ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo, poleg pa smo vključili tudi vlogo nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 239 učencev štirih osnovnih šol Podravske in Savinjske regije, od tega 135 deklet in 104 fantje. V skupino nadarjenih je spadalo 95 učencev. Povprečna starost udeležencev je bila 13,84. Udeleženci so izpolnili vprašalnik sestavljen iz treh lestvic: Vprašalnika ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Lestvice perfekcionizma za otroke in mladostnike (CAPS) in Vprašalnika miselne naravnanosti (revidirana mera). Analiza razlik med skupino nadarjenih učencev in učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni, je pokazala, da nadarjeni učenci v večji meri izražajo usmerjenost v obvladovanje, usmerjenost v izogibanje neobvladovanja, usmerjenost v izkazovanje zmožnosti in usmerjenost v izogibanje izkazovanja nezmožnosti. V miselni naravnanosti, nase usmerjenem perfekcionizmu in družbeno predpisanem perfekcionizmu med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Nase usmerjeni perfekcionizem se je izkazal kot pozitiven napovednik vseh štirih ciljnih usmerjenosti, medtem ko je družbeno predpisan perfekcionizem pozitiven napovednik le usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti. Miselna naravnanost negativno napoveduje le usmerjenost v izogibanje neobvladovanja. Nadarjenost se je izkazala kot moderator odnosa med miselno naravnanostjo in usmerjenostjo v izkazovanje zmožnosti, in sicer so imeli nadarjeni učenci z višjo fiksno miselno naravnanostjo višjo izraženost usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti, medtem ko pri nenadarjenih učencih med konstruktoma ni bilo povezave. V odnosu ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo status nadarjenosti ni imel druge moderatorske vloge. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja in boljšega razumevanja miselne naravnanosti, perfekcionizma in ciljnih usmerjenosti učencev, ter kljub nekaterim omejitvam predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: ciljna usmerjenost, perfekcionizem, miselna naravnanost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1349; Prenosov: 289
Celotno besedilo (752,01 KB) |
6. Povezanost med miselno naravnanostjo strokovnih delavcev in njihovimi stališči o sodelovanju in timskem deluAndrea Pisnjak, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Povezanost med miselno naravnanostjo strokovnih delavcev in njihovimi stališči o sodelovanju in timskem delu smo preučevali stališča učiteljev in svetovalnih delavcev o vzajemnem sodelovanju in zaznavanju dela, povezanost med miselno naravnanostjo in stališčem o sodelovanju ter povezanost med miselno naravnanostjo in delovno dobo pri obeh poklicnih profilih, obenem pa razlike med učitelji in svetovalnimi delavci v stopnji miselne naravnanosti in pobudniku za sodelovanje.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; teoretičnega in empiričnega. V prvem delu je podrobno opisano delo učitelja in svetovalnega delavca, nato sledi opis sodelovanja med njima z izsledki nekaterih raziskav. V nadaljevanju podrobneje predstavimo pojem miselne naravnanosti s poudarkom na področju sodelovanja.
V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 154 udeležencev, od tega 112 učiteljev in 42 svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da ni statistično pomembne povezanosti med miselno naravnanostjo in stališčem o sodelovanju pri učiteljih in svetovalnih delavcih. Raziskava ni potrdila povezanosti med miselno naravnanostjo in delovno dobo pri učiteljih in svetovalnih delavcih. Učitelji in svetovalni delavci delo drug drugega ocenjujejo pozitivno. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se učitelji in svetovalni delavci v stopnji miselne naravnanosti statistično ne razlikujejo, kljub temu, da so svetovalni delavci poročali o višji stopni miselne naravnanosti k rasti. Presenetljiva ugotovitev raziskave je bila, da tako učitelji kot svetovalni delavci ocenjujejo, da so sami najpogosteje pobudniki za sodelovanje.
Ključne besede: učitelj, svetovalni delavec, sodelovanje, miselna naravnanost, miselna naravnanost k rasti, fiksna miselna naravnanost
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1221; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,82 MB) |
7. Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodoboKatja Polh Budja, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 2304; Prenosov: 536
Celotno besedilo (929,33 KB) |
8. Miselna naravnanost o osebnosti kot dejavnik spoprijemanja s konflikti v partnerskih odnosihNina Piberčnik, 2017, magistrsko delo Opis: Po teoriji Carol Dweck je miselna naravnanost o osebnosti povezana s posameznikovimi odzivi na konflikt v partnerskem odnosu, pri čemer naj bi se miselno naravnani k rasti s konfliktom spoprijemali z ugodnejšimi slogi kot fiksno miselno naravnani. Namen raziskave je bil z nekaterimi spremembami v metodologiji replicirati študijo Kammrath in Dweck (2006) ter preveriti, ali se miselna naravnanost o osebnosti povezuje s slogi spoprijemanja s konflikti in ali je njihov napovednik.
V raziskavi je sodelovalo 281 udeležencev (80.8 % žensk, 19.2 % moških). Povprečna starost udeležencev je bila 33. 4 leta, povprečna dolžina partnerskega razmerja pa 11.4 let. Uporabljen je bil vprašalniški sklop, ki je zajemal Vprašalnik implicitnih teorij o osebnosti (ITO) in Thomas-Kilmannov vprašalnik slogov spoprijemanja s konflikti (TKI), meril pa je tudi intenziteto neugodnih emocij, občutenih ob konfliktu s partnerjem, ter pomembnost, ki jo posameznik pripiše konfliktni situaciji. Rezultati so pokazali, da miselna naravnanost o osebnosti ni povezana z nobenim izmed slogov spoprijemanja s konflikti in ni njihov napovednik, sta pa s slogoma tekmovanje in prilagajanje povezani intenziteta neugodnih emocij (ki sloga tudi napoveduje) ter pomembnost konflikta. Ugotovljeno je bilo še, da se mlajši posamezniki v krajših razmerjih bolj prilagajajo partnerju ter uporabljajo slog sodelovanje, medtem ko starejši ljudje v daljših razmerjih uporabljajo slog izogibanje. Analiza glavnih komponent je medtem pokazala še, da gre pri miselni naravnanosti za dve ločeni komponenti.
Ugotovitve nagovarjajo k ponovnemu preučevanju povezanosti vseh omenjenih spremenljivk, povezanih s slogi spoprijemanja s konflikti, predvsem miselne naravnanosti. Vsekakor prva slovenska raziskava o miselni naravnanosti o osebnosti na podlagi rezultatov naslavlja vprašanje realnosti in koherentnosti teorije o miselni naravnanosti ter poziva k nadaljnjim raziskavam in repliciranju študij. Dokler teorija C. Dweck ne bo večkrat preverjena, je treba do nje pristopati z distanco in se vzdržati implementiranja njenega glavnega koncepta v prakso.
Ključne besede: miselna naravnanost, osebnost, konflikti, spoprijemanje, emocije, odnosi
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 3293; Prenosov: 740
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. Samovrednotenje nadarjenih učencevLaura Stopar, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v razumevanje lastne nadarjenosti identificiranih nadarjenih učencev ter v njihovo samopodobo in samovrednotenje. Zanimalo me je tudi, kako mislijo, da vrstniki dojemajo njihovo nadarjenost, ter njihova zaznava lastne sprejetosti med vrstniki v razredu. Hkrati pa sem želela ugotoviti, kako nadarjeni učenci ocenjujejo načine dela z nadarjenimi učenci, v katere so vključeni. Skozi intervjuje z nadarjenimi učenci sem želela dobiti vpogled v njihovo samopodobo ter samozaznavo sprejetosti med vrstniki.
V raziskavo so bili vključeni nadarjeni učenci starosti od enajst do petnajst let, torej nadarjeni učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih dvanajst nadarjenih učencev treh osnovnih šol.
Uporabila sem kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja – intervju. Podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize, ki vključuje naslednje faze: transkribiranje, določanje enot kodiranja, določanje pojmov, določanje kategorij in formulacijo teorije.
Pridobljenih podatkov nisem posploševala na populacijo, saj gre za intervjuje, kjer sem pridobila mnenja dvanajstih nadarjenih učencev. Celostno gledano so si bili odgovori med seboj precej podobni. Redki so bili takšni, ki so si popolnoma nasprotovali. Intervjuvani nadarjeni učenci so v večini učenci, ki vedo in se zavedajo svoje nadarjenosti, jo negujejo in so za uspeh pripravljeni vložiti trud. Zaradi svoje nadarjenosti niso obravnavani drugače. Njihov odnos s sošolci je dober in se v glavnem razumejo z vsemi. Načeloma imajo pravo mero samozavesti, pogosteje so premalo kot pretirano samozavestni. Ti učenci imajo veliko hobijev in obšolskih dejavnosti, zanimajo jih različne stvari. Dojemajo se kot priljubljene med vrstniki ali pa nekje v sredini. Poznajo svoja močna in šibka področja, povezujejo pa jih predvsem s šolskimi predmeti.
Ključne besede: nadarjeni učenci, samopodoba, miselna naravnanost, kvalitativno raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1720; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,41 MB) |
10. TRŽNE ZNAČILNOSTI USPEŠNE PRODAJE ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJTanja Žunko, 2012, diplomsko delo Opis: Življenjsko zavarovanje spada med osebna zavarovanja in se nanaša na zavarovanje za nevarnosti, ki pretijo človeku, njegovemu življenju, njegovi integriteti. Gre za zavarovanje človekovega življenja v primeru kakršne koli smrti, ne glede na to, ali pride do naravne, bolezenske ali nezgodne smrti za obdobje, za katero je zavarovanje sklenjeno. Zato je to zavarovanje tudi temelj varnosti v družini.
V prvem delu smo opredelili posebnosti tržišča življenjskih zavarovanj, opisali, kako se je zavarovalništvo razvijalo, kaj dejansko je življenjsko zavarovanje ter njegov pomen in cilji življenjskega zavarovanja. Napisali smo tudi kdo so nosilci življenjskih zavarovanj v Sloveniji in kateri so. Opredelili smo, kakšna je ponudba življenjskih zavarovanj pri nas in jih tudi našteli.
Drugo poglavje opisuje osebno komuniciranje pri sklepanju življenjskih zavarovanj. Tukaj je zelo pomembna psihologija uspešnega prodajalca, njegove sposobnosti in osebnostne lastnosti, čustvena stabilnost ter miselna naravnanost. Prav tako bistven je psihološki vidik prodaje, kjer smo opisali, kako lahko prodajalec ugotovi strankino potrebo in tako realizira prodajo. Opisali smo kako uspešno prodajati ter kaj je in kako poteka osebna prodaja, njene prednosti in pomanjkljivosti.
Poglavje Prodajni proces pri sklepanju življenjskih zavarovanj pojasnjuje in opisuje kako poteka iskanje potencialnih strank, dogovarjanje terminov oziroma obiskov pri strankah, kako poteka priprava ter sprostitvena faza pri stranki, kako identificirati njene potrebe in probleme, kako poteka predstavitev celotnega svetovanja, kako potekajo pogajanja oziroma kako ravnati z ugovori, kako poteka zaključevanje prodaje in izpolnjevanje ponudb ter kaj so in kako potekajo aktivnosti po prodaji oziroma po prejetju originalnih polic.
V zadnjem delu pa smo dejansko podali praktični primer na tržišču pri sklepanju življenjskih zavarovanj. V tem delu je opisana družina, ki ima dolgove, kolikšne imajo prihodke ter zakaj bi potrebovali življenjsko zavarovanje. Razložen in opisan je celotni prodajno svetovalni razgovor pri stranki.
Ključne besede: življenjsko zavarovanje, zaščita družine, psihologija uspešnega prodajalca, osebnostne lastnosti, sposobnosti, čustvena inteligenca, miselna naravnanost, potrebe, uspešna prodaja, potencialna stranka, prodajni proces, prodajni razgovor, svetovanje
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 3307; Prenosov: 469
Celotno besedilo (222,52 KB) |
