SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 114; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

2.
TRŽNE ZNAČILNOSTI USPEŠNE PRODAJE ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ
Tanja Žunko, 2012, diplomsko delo

Opis: Življenjsko zavarovanje spada med osebna zavarovanja in se nanaša na zavarovanje za nevarnosti, ki pretijo človeku, njegovemu življenju, njegovi integriteti. Gre za zavarovanje človekovega življenja v primeru kakršne koli smrti, ne glede na to, ali pride do naravne, bolezenske ali nezgodne smrti za obdobje, za katero je zavarovanje sklenjeno. Zato je to zavarovanje tudi temelj varnosti v družini. V prvem delu smo opredelili posebnosti tržišča življenjskih zavarovanj, opisali, kako se je zavarovalništvo razvijalo, kaj dejansko je življenjsko zavarovanje ter njegov pomen in cilji življenjskega zavarovanja. Napisali smo tudi kdo so nosilci življenjskih zavarovanj v Sloveniji in kateri so. Opredelili smo, kakšna je ponudba življenjskih zavarovanj pri nas in jih tudi našteli. Drugo poglavje opisuje osebno komuniciranje pri sklepanju življenjskih zavarovanj. Tukaj je zelo pomembna psihologija uspešnega prodajalca, njegove sposobnosti in osebnostne lastnosti, čustvena stabilnost ter miselna naravnanost. Prav tako bistven je psihološki vidik prodaje, kjer smo opisali, kako lahko prodajalec ugotovi strankino potrebo in tako realizira prodajo. Opisali smo kako uspešno prodajati ter kaj je in kako poteka osebna prodaja, njene prednosti in pomanjkljivosti. Poglavje Prodajni proces pri sklepanju življenjskih zavarovanj pojasnjuje in opisuje kako poteka iskanje potencialnih strank, dogovarjanje terminov oziroma obiskov pri strankah, kako poteka priprava ter sprostitvena faza pri stranki, kako identificirati njene potrebe in probleme, kako poteka predstavitev celotnega svetovanja, kako potekajo pogajanja oziroma kako ravnati z ugovori, kako poteka zaključevanje prodaje in izpolnjevanje ponudb ter kaj so in kako potekajo aktivnosti po prodaji oziroma po prejetju originalnih polic. V zadnjem delu pa smo dejansko podali praktični primer na tržišču pri sklepanju življenjskih zavarovanj. V tem delu je opisana družina, ki ima dolgove, kolikšne imajo prihodke ter zakaj bi potrebovali življenjsko zavarovanje. Razložen in opisan je celotni prodajno svetovalni razgovor pri stranki.
Ključne besede: življenjsko zavarovanje, zaščita družine, psihologija uspešnega prodajalca, osebnostne lastnosti, sposobnosti, čustvena inteligenca, miselna naravnanost, potrebe, uspešna prodaja, potencialna stranka, prodajni proces, prodajni razgovor, svetovanje
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 1589; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (222,52 KB)

3.
Samovrednotenje nadarjenih učencev
Laura Stopar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v razumevanje lastne nadarjenosti identificiranih nadarjenih učencev ter v njihovo samopodobo in samovrednotenje. Zanimalo me je tudi, kako mislijo, da vrstniki dojemajo njihovo nadarjenost, ter njihova zaznava lastne sprejetosti med vrstniki v razredu. Hkrati pa sem želela ugotoviti, kako nadarjeni učenci ocenjujejo načine dela z nadarjenimi učenci, v katere so vključeni. Skozi intervjuje z nadarjenimi učenci sem želela dobiti vpogled v njihovo samopodobo ter samozaznavo sprejetosti med vrstniki. V raziskavo so bili vključeni nadarjeni učenci starosti od enajst do petnajst let, torej nadarjeni učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih dvanajst nadarjenih učencev treh osnovnih šol. Uporabila sem kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja – intervju. Podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize, ki vključuje naslednje faze: transkribiranje, določanje enot kodiranja, določanje pojmov, določanje kategorij in formulacijo teorije. Pridobljenih podatkov nisem posploševala na populacijo, saj gre za intervjuje, kjer sem pridobila mnenja dvanajstih nadarjenih učencev. Celostno gledano so si bili odgovori med seboj precej podobni. Redki so bili takšni, ki so si popolnoma nasprotovali. Intervjuvani nadarjeni učenci so v večini učenci, ki vedo in se zavedajo svoje nadarjenosti, jo negujejo in so za uspeh pripravljeni vložiti trud. Zaradi svoje nadarjenosti niso obravnavani drugače. Njihov odnos s sošolci je dober in se v glavnem razumejo z vsemi. Načeloma imajo pravo mero samozavesti, pogosteje so premalo kot pretirano samozavestni. Ti učenci imajo veliko hobijev in obšolskih dejavnosti, zanimajo jih različne stvari. Dojemajo se kot priljubljene med vrstniki ali pa nekje v sredini. Poznajo svoja močna in šibka področja, povezujejo pa jih predvsem s šolskimi predmeti.
Ključne besede: nadarjeni učenci, samopodoba, miselna naravnanost, kvalitativno raziskovanje
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Miselna naravnanost o osebnosti kot dejavnik spoprijemanja s konflikti v partnerskih odnosih
Nina Piberčnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Po teoriji Carol Dweck je miselna naravnanost o osebnosti povezana s posameznikovimi odzivi na konflikt v partnerskem odnosu, pri čemer naj bi se miselno naravnani k rasti s konfliktom spoprijemali z ugodnejšimi slogi kot fiksno miselno naravnani. Namen raziskave je bil z nekaterimi spremembami v metodologiji replicirati študijo Kammrath in Dweck (2006) ter preveriti, ali se miselna naravnanost o osebnosti povezuje s slogi spoprijemanja s konflikti in ali je njihov napovednik. V raziskavi je sodelovalo 281 udeležencev (80.8 % žensk, 19.2 % moških). Povprečna starost udeležencev je bila 33. 4 leta, povprečna dolžina partnerskega razmerja pa 11.4 let. Uporabljen je bil vprašalniški sklop, ki je zajemal Vprašalnik implicitnih teorij o osebnosti (ITO) in Thomas-Kilmannov vprašalnik slogov spoprijemanja s konflikti (TKI), meril pa je tudi intenziteto neugodnih emocij, občutenih ob konfliktu s partnerjem, ter pomembnost, ki jo posameznik pripiše konfliktni situaciji. Rezultati so pokazali, da miselna naravnanost o osebnosti ni povezana z nobenim izmed slogov spoprijemanja s konflikti in ni njihov napovednik, sta pa s slogoma tekmovanje in prilagajanje povezani intenziteta neugodnih emocij (ki sloga tudi napoveduje) ter pomembnost konflikta. Ugotovljeno je bilo še, da se mlajši posamezniki v krajših razmerjih bolj prilagajajo partnerju ter uporabljajo slog sodelovanje, medtem ko starejši ljudje v daljših razmerjih uporabljajo slog izogibanje. Analiza glavnih komponent je medtem pokazala še, da gre pri miselni naravnanosti za dve ločeni komponenti. Ugotovitve nagovarjajo k ponovnemu preučevanju povezanosti vseh omenjenih spremenljivk, povezanih s slogi spoprijemanja s konflikti, predvsem miselne naravnanosti. Vsekakor prva slovenska raziskava o miselni naravnanosti o osebnosti na podlagi rezultatov naslavlja vprašanje realnosti in koherentnosti teorije o miselni naravnanosti ter poziva k nadaljnjim raziskavam in repliciranju študij. Dokler teorija C. Dweck ne bo večkrat preverjena, je treba do nje pristopati z distanco in se vzdržati implementiranja njenega glavnega koncepta v prakso.
Ključne besede: miselna naravnanost, osebnost, konflikti, spoprijemanje, emocije, odnosi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici