Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu sem predstavil operacije Organizacije združenih narodov (OZN) s katerimi se zagotavlja mednarodni mir in varnost (Peacekeeping Operations). Mirovne operacije niso samo ena izmed aktivnosti, ki jih OZN opravlja, ampak so aktivnost, ki jih OZN simbolizira. Skozi zgodovino so Združeni narodi razvili posebne postopke za vzdrževanje miru v svetu, ki so postali znani pod imenom mirovne operacije. OZN mirovne operacije razume predvsem kot aktivnosti, ki jih v podporo miru pokrivata dva oddelka znotraj sekretariata OZN: Oddelek za operacije za ohranjanje miru (Department for Peacekeeping Operations – DPKO) in Oddelek za politične zadeve (Department of Political Affairs – DPA). Slednje so praviloma manjšega obsega in ne vsebujejo nujno tudi vojaške komponente. Danes operacije za ohranjanje miru pogosto opuščajo svoja načela, posledično pa je tudi meja med obema vrstama čedalje bolj zabrisana. Pregled nad najpomembnejšimi značilnostmi mirovnih operacij največ polemik in razpravljanj odpira predvsem vprašanje o uporabi sile – zakonitost akcij je večkrat vprašljiva. Varnostni svet OZN se lahko različno odzove glede na razmere. Prisilne ukrepe ima na voljo v VII. poglavju Ustanovne listine OZN in na tem temelju lahko Varnostni svet avtorizira uporabo sile. Odločitev, ali določene razmere pomenijo ogrožanje mednarodnega miru in varnosti, je v popolni diskreciji Varnostnega sveta. Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena za vzdrževanje miru, danes pa številni konflikti skorajda izsilijo njihovo zatekanje k sili. Zakaj bi zagovarjali strogo prepoved uporabe sile, če je od samega začetka operacije jasno, da ima možnosti za uspeh zavestno sprejeto zatekanje k sili? Izvedba mirovnih operacij zahteva enoznačno določitev agresorja oz. krive strani, proti kateri mednarodna skupnost nato uporabi naostrejše ukrepe, v konfliktih pa je krivca zaradi kompleksnosti in prepletenosti dejavnikov pogosto težko definirati.
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, mirovne operacije, uporaba sile, mednarodni mir in varnost, mednarodno pravo
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1745; Prenosov: 237
Celotno besedilo (7,16 MB)

Opis: V diplomskem delu sem predstavila problematiko, oz. konflikt v Demokratični republiki Kongo in sicer od leta 1960, t.j. od začetka neodvisnosti, vzroke za nastanek konflikta in vlogo mednarodne skupnosti pri reševanju le-tega. Konflikt v Demokratični republiki Kongo, je umeščen v kontekst notranjih vojn, za katere je vzrok mogoče iskati predvsem v procesu dekolonializacije in v nelegalnem izkoriščaju naravnih virov. Po več desetletjih konfliktov, diktature in gospodarskega nazadovanja, je težko pričakovati stabilizacijo tako na pravnem, socialnem in gospodarskem področju, saj se država pri samostojnih poizkusih ni izkazala, zato je za pomoč zaprosila mednarodno skupnost. OZN se je v kongovski konflikt vključila že takoj po neodvisosti države in sicer z ustanovitvijo mirovne operacije ONUC, 14. julija 1960, z Resolucijo 143. Po diktaturi Mobutu Sese Seka, sta sledili še dve državljanski vojni v 90.-ih letih prejšnjega stoletja, zato je OZN, 30. novembra 1999, z Resolucijo 1279, ustanovil mirovno operacijo MONUC, ki je na območju Konga dejavna še danes, pod spremenjenim imenom MONUSCO. EU se je v reševanje konflikta vključila leta 2003, ko je izvedla vojaško operacijo ARTEMIS, ki je bila zaključena istega leta. Leta 2004, ji je sledila civilna operacija EUPOL Kinšasa, ki jo je leta 2006 nasledila operacija EUPOL DRC, katere mandat je podaljšan do 30. septembra 2011. Naslednje leto, je EU ustanovila še eno civilno operacijo, EUSEC DRC, z mandatom do 30. septembra 2012, leta 2006 pa vojaško operacijo EUFOR DRC, ki je bila istega leta tudi zaključena. V reševanje konflikta v Demokratični republiki Kongo, se je po drugi državljanski vojni, t.j. leta 1999 vključila tudi OAE, ki je sodelovala pri podpisu mirovne pogodbe v Lusaki leta 1999 in s skupno vojaško akcijo imenovano JMC. Njena naslednica AU, samostojne akcije pri reševanju konflikta v Demokratični republiki Kongo še ni izvedla, je pa izvajala opazovalne aktivnosti, pri podpisovanju premirij in ob izvedbi volitev leta 2006, sklicevala sestanke vseh udeležencev konflikta, tako na strani sprtih strani, kot na strani mednarodne skupnosti in večkrat poudarila podporo mirovni operaciji MONUC. Demokratična republika Kongo, je prostovoljno podpisala in ratificirala številne pogodbe o človekovih pravicah, vključno z Rimskim statutom mednarodnega kazenskega sodišča, kar je privedlo do napredka, vsaj na nivoju kazenskega pregona storilcev, najhujših zločinov zoper človečnost. Med njimi je tudi vodja upornikov Thomas Lubanga Dyilo, prvi obtoženec pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki mu sodijo zaradi zločinov, storjenih na območju Demokratične republike Kongo.
Ključne besede: mednarodna skupnost, intervencija, uporaba sile, mirovne operacije, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 24.03.2011; Ogledov: 2902; Prenosov: 359  (1 glas)
Celotno besedilo (656,17 KB)