| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNI PRIKAZ VAROVALNIH INSTITUTOV S PODROČJA PACIENTOVIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mirjana Feguš, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev neformalnih varovalk s področja človekovih pravic in podrobneje pacientovih pravic, tako na državni kot na lokalni ravni. Tudi pacientom je potrebno zagotoviti temeljne človekove pravice. Izhodišče obravnave varovanja pacientovih pravic predstavlja ustavno predviden Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki posameznika ščiti v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter posreduje v primeru kršitev pravic in drugih nepravilnosti. S svojim delovanjem je pomembno vplival na uvedbo posebnih varuhov na posameznih področjih. Na zdravstvenem področju, kjer gre načeloma za zasebnopravno razmerje med uporabnikom in izvajalcem zdravstvenih storitev, je bil najprej s strani Mestne občine Maribor vzpostavljen lokalni institut Varuh bolnikovih pravic za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja, kateremu je sledilo imenovanje zastopnikov pacientovih pravic na državni ravni na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Ta zakon je določil hkrati pritožbeni postopek z zahtevo prve obravnave kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, če ne pride do rešitve spora z dogovorom, pa zahtevo druge obravnave pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic s poudarkom mirnega reševanja sporov, pri katerem se subsidiarno uporabljajo postopkovne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zastopnik pacientovih pravic lahko obenem opravlja tudi funkcijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kolikor izpolnjuje pogoje in je imenovan na to funkcijo, ki varuje pravice oseb z duševnimi motnjami po Zakonu o duševnem zdravju.
Ključne besede: Ključne besede: neformalno varstvo, pacientove pravice, pacient, izvajalec zdravstvenih storitev, varovalni institut, zastopnik pacientovih pravic, varuh bolnikovih pravic, pritožbeni postopek, mirno reševanje sporov.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2961; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (572,24 KB)

2.
DIPLOMATSKA SREDSTVA ZA REŠEVANJE MEDNARODNIH SPOROV
Karmen Einfalt, 2014, diplomsko delo

Opis: Mednarodno pravo dosega najvišjo stopnjo uporabnosti na področju mirnega reševanja mednarodnih sporov. V teoriji in praksi se delijo na politične in pravne spore. V diplomskem delu so predstavljena diplomatska sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov. Osnovi vpogled v sredstva za mirno reševanje mednarodnih sporov daje 33. člen Ustanovne listine Zdruţenih narodov, ki poleg pravnih sredstev navaja tudi tipična diplomatska sredstva. Ta so: pogajanja, preiskava, sprava in posredovanje. Pri tem je potrebno izpostaviti dobre usluge, ki jih Ustanovna listina ne navaja izrecno kot posamezno diplomatsko sredstvo. Ta v oţjem smislu ne loči posredovanja od dobrih uslug. Pojem posredovanja v Ustanovni listini je uporabljen v širšem smislu in zavzema obe sredstvi hkrati, pri tem pa ne podaja vsebinskih razlik. Diplomatska sredstva so torej: pogajanja, dobre usluge, posredovanje, preiskava in sprava. Politični spori so po naravi tako občutljivi, da stranki ne moreta prepustiti spora organu, ki o njem odloča na podlagi prava. Značilni politični spori zadevajo vitalne interese drţave, prestiţ, čast drţave, drţavno ozemlje. V takšnih primerih so najbolj primerna diplomatska sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov. Diplomatska sredstva so zelo prilagodljiva, odlikujeta jih hitrost in zaupnost. Rešitev spora ni pravno obvezujoča za stranki v sporu. Diplomatska sredstva je moţno kombinirati med sabo ali z drugimi pravnimi sredstvi. Njihov namen je lajšati doseganje soglasja med strankami. Zato takšne rešitve nimajo zavezujočega značaja in je kljub morebitnim pravnim platem spora cilj kompromis med strankama. S pravnega vidika njihov pravno neobvezujoči izid predstavlja bistveno značilnost diplomatskih sredstev.
Ključne besede: Mirno reševanje mednarodnih sporov, mednarodni spor, načelo mirnega reševanja mednarodnih sporov, diplomatska sredstva, pogajanja, posredovanje, dobre usluge, raziskava, sprava.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1617; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (774,84 KB)

3.
POSTOPEK V KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPORIH
Katja Farič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava postopek reševanja kolektivnih delovnih sporov. To so spori med strankami kolektivnih delovnih razmerij (združenja delavcev oziroma delodajalcev) ali med osebami, ki jim je priznan položaj stranke (na primer skupina delavcev), katerih predmet je kolektivna pravica, obveznost, pravno razmerje ali interes. V delu je podrobneje opredeljena narava in značilnosti kolektivnih delovnih sporov, obravnavane so posamezne vrste kolektivnih delovnih sporov, ki jih omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) ter delitev na pravne in interesne spore. Kolektivne delovne spore lahko razrešijo bodisi stranke same, bodisi se rešujejo zunajsodno ali pa v sodnem postopku. Za sodni postopek, ki poteka pred delovnimi in socialnimi sodišči veljajo določene posebnosti, po katerih se ta postopek razlikuje od pravdnega postopka, to je t.i. procesno-materialna koncepcija strank, poudarjeno načelo pospešitve postopka, procesna predpostavka za začetek sodnega postopka in druge. Magistrsko delo obravnava pregled posebnosti postopka pred delovnim in socialnim sodiščem, s prikazom sodne prakse in primerjalnopravnim pregledom ureditve postopka v kolektivnih delovnim sporih v Nemčiji.
Ključne besede: kolektivni delovni spor, delovno in socialno sodišče, mirno reševanje sporov, posebnosti postopka pred sodiščem, udeleženci
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 410; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
VLOGA GENERALNE SKUPŠČINE OZN PRI RAZVOJU MEDNARODNEGA PRAVA
Dejan Tulimirović, 2016, diplomsko delo

Opis: 23. septembra 2015 so v New Yorku obeležili 70-letnico delovanja Organizacije Združenih narodov. Ustanovljena je bila leta 1945 v San Franciscu kot mednarodni mehanizem, da se ne bi ponovile grozote 2. svetovne vojne. V teh letih je organizacija pomembno vplivala na učinkovitejše in aktivno reševanje političnih in drugih pravnih sporov med državami članicami in tudi nečlanicami OZN. Pomembno vlogo pri tem je igrala ravno Generalna skupščina OZN, ki pa je edini organ, pri katerem so zastopane vse članice OZN. Pristojnosti Generalne skupščine so ratione materiae k pomembnim vprašanjem mirnega reševanja sporov med državami na podlagi VI. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov. Generalna skupščina OZN Izdaja predvsem neobvezujoče akte (priporočila), katera so le smernica za ravnanje držav, vendar se nekaterim deklaracijam in resolucijam daje izjemno velika teža pri vprašanjih, kako naj države ravnajo v primeru medsebojnih konfliktov v mednarodnih odnosih. Eden izmed poglavitnih virov mednarodnega prava so ravno mednarodne pogodbe (bilateralne, multilateralne) in mednarodnopravni običaji, vendar lahko umestimo tudi nekatere deklaracije in resolucije Generalne skupščine med novejše vire mednarodnega prava. Tako bo vloga Generalne skupščine v prihodnje vedno bolj vplivala na razvoj mednarodnega prava kot vira prava , hkrati pa kot svetovalka državam članicam OZN in s tem preprečevala nove krize med državami ter varovala celoten sklop človekovih pravic. V diplomski nalogi ravno obravnavam to večplastnost delovanja Generalne skupščine OZN in s tem vlogo tega osrednjega organa pri razvoju mednarodnega prava.
Ključne besede: Združeni narodi, Generalna skupščina OZN, deklaracije, resolucije, mirno reševanje sporov, progresivni razvoj in kodifikacija, odgovornost zaščititi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 396; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici