| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA METODE ANALITIČNEGA HIERARHIČNEGA PROCESA PRI IZBIRI KREDITA
Rebeka Srša, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Namen dela diplomskega seminarja je bil izdelati model za izbiro kredita po več kriterijih hkrati, s katerim bi prišli do najbolj ugodnega kredita za posameznika. V delu diplomskega seminarja smo pojasnili pojem kredit, poiskali in izbrali smo najboljši kredit, našteli in opisali smo vrste kreditov pri Banki Celje d.d. ter opisali metodo AHP in računalniški program Expert Choice. Beseda kredit izvira iz besede Credere, ki pomeni zaupati, verjeti. Krediti se pojavljajo tako v gospodarstvu kot pri prebivalstvu. Banke posameznikom ponujajo različne kredite in sicer hitre kredite, stanovanjske kredite, natur kredite, kredite na določeno dobo (5, 10, 20 let). Pri odobritvi kredita upoštevajo posameznikovo plačilno sposobnost. V današnjem času se veliko ljudi sooča s pomanjkanjem finančnih sredstev. Odločajo se za najeme kreditov pri bankah. V našem primeru smo se odločili za Banko Celje d.d. Banka Celje d.d. je banka z dolgoletno tradicijo, saj delujejo že 140 let. Banka posluje z več kot 900 bankami po svetu. Kredite smo primerjali z uporabo metode AHP in problem reševali s pomočjo programa Expert Choice. Izbirali smo med sedmimi alternativami. Prišli smo do ugotovitve, da se posameznik naj odloča za kredite, ki imajo daljšo plačilno dobo, v našem primeru je to 20 let. Najbolj ugodno je, če se posameznik odloči za kredit na določeno dobo (20 let). Najslabšo izbiro mu predstavljajo hitri kredit, natur kredit, stanovanjski kredit in kredit za osebno potrošnjo.
Ključne besede: Banka, kredit, posameznik, minimalna plača, metoda AHP, Expert Choice, Banka Celje d.d.
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1302; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA PLAČ V SLOVENIJI V ZADNJIH DESETIH LETIH
Urška Ritonja, 2012, diplomsko delo

Opis: Skozi preučevanje grafov in podatkov o gibanju, spreminjanju in trenutnem stanju mesečnih plač v Sloveniji sem prišla do naslednjih ugotovitev: Povprečna mesečna plača v Sloveniji je po zadnjih podatkih maja 2012 znašala 996,62€ neto in je najvišja do sedaj. Minimalna zakonsko določena plača za leto 2012 znaša 763,06€ bruto in je glede na ostale evropske države srednje visoka minimalna plača. Država, kateri je Slovenija glede na ta podatek najbližje, je Španija. Takšni statistični podatki o gibanju povprečnih bruto ali neto plač pomagajo strokovnjakom, partnerjem pri kolektivnih pogajanjih ali načrtovalcem politik pri učinkovitem vodenju politike plač ter tudi za računanje socialnih prejemkov ali pokojnin. Podatki so dostopni na SURS-u vsem uporabnikom. SURS podatke pridobiva od Davčne uprave Republike Slovenije (DURS). Vsaka štiri leta poteka raziskovanje o strukturi plače, kjer se plače razčlenjujejo in natančno izračunavajo glede na značilnost zaposlencev, kot so recimo poklic, izobrazba, spol, starost,… Iz Statističnega letopisa RS za leto 2011 je razvidno, da je v Sloveniji najuspešnejša dejavnost trenutno finančna in zavarovalniška dejavnost, ki je kriza ni toliko prizadela kot recimo gradbeništvo. Največje plače v povprečju v Sloveniji prejemajo osebe zaposlene v Osrednjeslovenski regiji, najnižje pa v Notranjsko-kraški. Glavne razlike me spoloma najdemo trenutno na Koroškem, čeprav je še do nedavnega bila na vodilnem mestu Pomurska regija. Glede na poklic zaslužijo največ zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji, najmanj pa tisti, ki so usposobljeni za preprosta fizična dela. Ženske so glede na moške najmanj plačane med upravljalci strojev in naprav, industrijskimi izdelovalci in sestavljalci. Za isto delo dosegajo le 75,3% plače moških. Za vsakega delodajalca je zagotovo pomemben in zanimiv podatek o stroških dela za dejansko opravljeno delovno uro na zaposlenca. Najvišji strošek predstavljajo zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, najmanjšega pa trenutno v gradbeništvo, ki je po letu 2008 padlo na zadnje mesto. Pred kriznim letom so najmanjši strošek delodajalcem predstavljali kmetje, lovci, ribiči in gozdarji. Aktualna tema so trenutno zagotovo plače v javnem sektorju. Z junijem 2012 so se le-te znižale za 8%, prav tako je maja pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ. Plače javnih uslužbencev se že vrsto let gibljejo kar lep odstotek nad plačami v zasebnem sektorju. Slovenija je tako ena izmed vodilnih držav glede na primerjavo razlike v plačah med zasebnim in javnim sektorjem. Z zniževanjem plač poskuša slovenska vlada v skladu z varčevalnim zakonom predvsem odpraviti nesorazmerja med javnim in zasebnim sektorjem.
Ključne besede: plače v Sloveniji, povprečna plača, minimalna plača, bruto plača, plače v javnem sektorju, strošek dela.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 2852; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
PREJEMKI DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
Rok Selinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni prejemki delavcev v zasebnem sektorju. Področje prejemkov delavcev že od nekdaj velja za občutljivo družbeno in gospodarsko področje tako s socialnega kot z ekonomskega vidika. Delavec in delodajalec morata za opravljanje dela skleniti pogodbo o zaposlitvi, v kateri se stranki dogovorita, da delavec proda svojo delovno moč ali delovno znanje delodajalcu za plačilo, ki je dogovorjeno s pogodbo. Prejemki iz zaposlitve delavcem predstavljajo osnovo za življenje, saj so v večini primerov glavni redni vir dohodka posameznika, ki ga potrebuje za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je plačilo za delo nekompleksna, nezahtevna in manj pomembna kategorija delovnega prava, temu ni tako, saj je potrebno z različnimi akti zagotoviti pravično, redno in dostojno plačilo vsakemu delavcu. Predstavil bom slovensko plačno zakonodajo, temelje oziroma osnovo za pridobitev prejemkov, podrobneje navedel, kaj sestavlja prejemke, prikazal varstvo teh in naredil nazorno primerjavo slovenske delovno pravne zakonodaje z avstrijsko in hrvaško zakonodajo.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, plača, minimalna plača, nadomestilo plače, dodatki k plači, kolektivna pogodba
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 1255; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (900,48 KB)

4.
PROBLEMATIKA ZAKONSKE NEUREDITVE MINIMALNIH PLAČ V AVSTRIJI, NEMČIJI IN NA ŠVEDSKEM V PRIMERU NAPOTENIH DELAVCEV
Sandra Fišer, 2014, diplomsko delo

Opis: Napoteni delavec je oseba, ki jo delodajalec za omejen čas pošlje na delo v drugo državo. V času trajanja dela v drugi državi se pravice delavca določajo z določbami v zakonodaji države gostiteljice ali s kolektivnimi dogovori. Zagotovljena mu je določena raven zaščite v skladu z določbami Direktive 96/71/ES o napotenih delavcih na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljevanju: Direktiva o napotenih delavcih). Pogodba o ustanovitvi EU vsebuje eno najbolj cenjenih načel – prosto gibanje delavcev. Vsak evropski državljan ima pravico prosto bivati, iskati zaposlitev, delati in se upokojiti v katerikoli drugi državi članici. Za evropske državljane načelo prostega pretoka delavcev pomeni, da so pri zaposlovanju v drugi državi članici EU enakopravni z njenimi domačimi delavci in tako delajo pod enakimi pogoji kakor njeni državljani. V enaindvajsetih od osemindvajsetih članic EU je minimalna plača zakonsko urejena, v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem pa ne obstaja zakon, ki bi natančno določal in urejal minimalno plačo, zato sem pod drobnogled vzela naštete države. V Nemčiji je minimalna plača sicer določena, vendar je omejena na posebne skupine, določene glede na sektor in poklic, in ne velja za vse ali večino delavcev, Avstrija in Švedska pa nimata zakonsko urejene minimalne plače, saj so plače določene bodisi s pogajanji med socialnimi partnerji, v podjetjih ali pa z individualnimi pogodbami.
Ključne besede: napoteni delavec, Direktiva 96/71/EC, Evropska unija, Sodišče EU, Laval, Rüffert, minimalna plača, kolektivna pogodba, socialni partnerji, socialni damping
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1050; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
PRIMERJAVA NETO, BRUTO IN POVPREČNE PLAČE V SLOVENIJI V ZADNJIH DESETIH LETIH
Maja Žuran, 2014, diplomsko delo

Opis: V prvem, teoretičnem delu diplomskega seminarja smo si zadali cilj, da bomo opredelili pojme bruto, neto in povprečne plače. Predstavili smo primerjavo bruto plače, neto plače in celotnih stroškov za izplačilo plače. Prav tako smo predstavili plačilno piramido in postopek izračuna plače. V drugem, empiričnem delu diplomskega seminarja smo predstavili gibanje bruto in neto plač v Sloveniji po različnih kriterijih, in sicer glede na regije in občine, glede na dejavnosti in poklice, glede na javni in zasebni sektor ter glede na spol. Primerjave podatkov, ki smo jih tudi grafično prikazali, smo naredili za različna časovna obdobja v zadnjih desetih letih.
Ključne besede: plača, bruto plača, neto plača, minimalna plača
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1491; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, magistrsko delo

Opis: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Ključne besede: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 966; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

7.
Minimalna plaća v izbranih evropskih gospodarstvih
Krešimir Pavković, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu predstavljamo teorijo trga dela in analiziramo plačna gibanja v izbranih evropskih gospodarstvih, in sicer na Hrvaškem, Češkem in Sloveniji. V prvem sklopu opredeljujemo trg dela in njegove glavne značilnosti in učinke uvajanja minimalne plače na trgu dela. V drugem pa analiziramo gibanja minimalne in povprečne bruto plače v opazovanih državah. Osredotočamo se na razmerje minimalne in povprečne bruto plače, pa tudi na kumulativno rast minimalne in povprečne bruto plače. Minimalna plača je v eni od različic prisotna v vseh državah članicah Evropske unije. Večina držav v Uniji ureja minimalno plačo z zakonom, ostale pa z nacionalnim kolektivnim sporazumom. Iz ekonomske teorije sklepamo, da če je na trgu dela prisoten monopson, je minimalna plača lahko rešitev, saj predstavlja plačno dno, raven, pod katero delodajalci po zakonu ne smejo iti. Podatki in izračuni kažejo, da ima Slovenija med opazovanimi gospodarstvi v našem delu najvišje razmerje med minimalno in povprečno plačo.
Ključne besede: minimalna plača, trg dela, brezposelnost Evropska unija.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 545; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (651,76 KB)

8.
Pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo
Dora Škrobar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Ključne besede: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 600; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

9.
Pravna vprašanja začasne napotitve delavcev na delo v tujino
Matjaž Škafar, 2018, magistrsko delo

Opis: V uvodu magistrskega dela sem predstavil institut čezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci skozi njegov zgodovinski razvoj do današnjih dni. Opredelil sem tudi razlikovanje med prostim pretokom storitev in prostim gibanjem delavcev ter izpostavil nekatere zadeve, obravnavane pred Sodiščem EU, ki so pomembno vplivale na ureditev delovnopravnega položaja napotenega delavca. V nadaljevanju sem se osredotočil na pravne vire, ki zajemajo in urejajo tematiko napotenih delavcev, pri čemer sem začel pri evropskih, v okviru katerih sem predstavil temeljne uredbe in direktive, ter nato predstavil še nacionalne pravne vire. V drugem delu magistrskega dela sem se posvetil minimalnim pravicam, ki jih morajo v skladu z direktivo 96/71/ES delodajalci zagotavljati delavcem, ki jih napotijo na začasno delo v tujino. V okviru minimalnih pravic sem se osredotočil na pravno ureditev minimalne plače, delovnega časa, vključno s plačanim letnim dopustom, varnosti in zdravja pri delu ter diskriminacije na delovnem mestu. Ker je bila slovenska pravna ureditev tega področja že obravnavana v okviru nacionalnih pravnih virov, sem se v tem delu osredotočil na evropsko ureditev in ureditev v dveh državah članicah, to sta Nemčija ter Avstrija. V nadaljevanju magistrskega dela sem obravnaval še postopkovna vprašanja, povezana z napotitvijo delavcev na delo v drugo državo članico, pri čemer sem izpostavil pomembne novosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev v okviru slovenske ureditve, medtem ko sem se pri nemški ter avstrijski ureditvi oprl na najnovejšo evropsko ter nacionalno zakonodajo. V zadnjem delu naloge sem se na kratko posvetil še kršitvam pravic napotenih delavcev, ki je v današnjem času zelo aktualna in predstavlja velik problem. Najprej sem predstavil pravne možnosti, ki jih napotenim delavcem, ki se srečujejo s kršitvami pravic, omogoča Zakon o delovnih razmerjih, v nadaljevanju pa predstavil še novosti na področju varstva pravic napotenih delavcev, ki jih v slovenski pravni red vnaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Pred zaključkom sledi še opravljena raziskava, v okviru katere sem preveril mnenje anketirancev (obrtniki, podjetniki ter njihovi zaposleni iz Pomurja, ki opravljajo dela v tujini) o njihovih izkušnjah v zvezi z napotitvijo delavcev v okviru prostega pretoka storitev. V sklepu sem podal lastne ugotovitve, ki so rezultat opisanega preučevanja.
Ključne besede: Čezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci, kršitve delovnopravnih pravic, minimalna plača, napoteni delavci, postopek napotitve, začasno opravljanje dela v tujini
Objavljeno: 29.03.2018; Ogledov: 324; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Vpliv izvzema dodatkov iz minimalne plače na stroške dela
Adrijana Toplak, 2019, diplomsko delo

Opis: Stroški dela predstavljajo pomemben delež stroškov v organizaciji, plačilo za opravljeno delo pa delavcem zagotavlja obstoj in zadovoljevanje potreb. Z namenom preprečevanja prenizkega plačila in posledično zagotavljanja dostojnega življenja, v veliko državah sveta najdemo spodnje meje možnega plačila oziroma določene minimalne plače. V Sloveniji je minimalna plača s samostojnim zakonom urejena od leta 2010. Prve dopolnitve je bil zakon deležen leta 2015 z izvzemom nekaterih dodatkov iz minimalne plače. Zadnja sprememba, sprejeta konec leta 2018, pa iz minimalne plače izvzema vse dodatke, prav tako je na novo določen način določanja minimalne plače od leta 2021 naprej. V pričujočem delu se osredotočamo na spremembe v stroških dela, ki jih bodo deležne določene organizacije iz razloga izvzema vseh dodatkov iz minimalne plače. V diplomskem projektu najprej predstavimo pravne podlage zaposlitve in opišemo vrste ter namembnost le-teh. Nadalje opredelimo stroške dela in stroške povračil, nadaljujemo pa s pojmom plače in dodatkov k plači. V tem delu se osredotočimo na dodatek za delovno dobo, katerega izvzem iz minimalne plače v večji meri preučujemo v empiričnem delu. Predstavimo pojem minimalne plače in njen položaj v Sloveniji, sledijo problematika in koristi sprejetih sprememb Zakona o minimalni plači, nato pa nazorni primeri obračuna minimalne plače in vpliva obravnavanih sprememb na stroške dela. Navedeno proučujemo tudi na primeru podjetja.
Ključne besede: stroški dela, minimalna plača, dodatki k plači, izvzem dodatkov
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 158; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (911,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici