| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KRATKA PROZA POLONE GLAVAN IN ANDREJA BLATNIKA
Tomaž Kurež, 2010, diplomsko delo

Opis: Minimalistične kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zaokrožajo temeljne lastnosti postmoderne dobe, hkrati pa ji dodeljujejo samosvoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika je sestavljeno iz motivno-tematskih analiz posameznih kratkih zgodb, začenši z zbirko Gverilci Polone Glavan, nadaljuje pa se s štirimi zbirkami Andreja Blatnika: Biografije brezimenih, Šopki za Adama venijo, Menjave kož in Zakon želje. Iz podrobnih posameznih analiz je ugotovljeno, da vsebujejo kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zgradbene elemente splošnih lastnosti kratke proze slovenske literarne postmoderne, kot tudi dejstvo, da kaotična metafizika Polone Glavan ni splet naključnih dejavnikov, ampak temeljno odseva prikrito obsesijo minevanja, ponavljajočih se življenjskih vzorcev in osebnostne, socialne ter kulturne identitete. Prav tako je izpostavljeno in ugotovljeno dejstvo, da se literarni ustroj Blatnikovega ustvarjanja spreminja iz zbirke v zbirko; temeljne spremembe razvojnega toka se kažejo v tematiki zgodb in skozi razločevalne tipološke elemente literarne postmoderne (modernizem, postmodernizem, minimalizem in intimizem). V pričujočem diplomskem delu je prav tako ugotovljeno, da so Blatnikove literarne osebe v svoji eksistenci podrejene nenehnemu iskanju cilja, ki bi osmislil njihovo bivanje, prav tako je podano tudi dejstvo, da je kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika sestavljena iz treh sestavin, ki zaokrožajo bistvo eksistencialne tematike: iz (anti)junakov kot nosilcev nekega cilja, iz sveta, ki ima pomen eksistence brez pravega smisla, junaki pa poskušajo v njem doseči identiteto bivanja in bistva ter iz bistva, smisla, metafizične biti, ki se reproducira v junakovih ciljih in katerim je treba prilagoditi bivanje.
Ključne besede: postmoderna, slovenska kratka proza, kratka zgodba, minimalizem, motiv, tema, eksistencialna tematika, literarne osebe, tipološki elementi, Polona Glavan, Andrej Blatnik.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3113; Prenosov: 996
.pdf Celotno besedilo (879,08 KB)

2.
POETIKA KRATKE PROZE ANDREJA BLATNIKA
Sanda Gajsar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Poetika kratke proze Andreja Blatnika preučuje pet Blatnikovih do sedaj napisanih zbirk kratke proze, in sicer Šopki za Adama venijo (1983), Biografije brezimenih (1989), Menjave kož (1990), Zakon želje (2000) in Saj razumeš? (2009). Andrej Blatnik je, skupaj z Igorjem Bratožem, Alešem Debeljakom, Juretom Potokarjem in drugimi, ena osrednjih osebnosti tako imenovane slovenske postmoderne generacije. Mlajša generacija začne v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja uvajati postmodernistično prozo, ravno vzpon postmodernizma pa je eden izmed glavnih razlogov za razširitev kratke zgodbe. Blatnik pri opredeljevanju kratke zgodbe postavi samo dve določili, in sicer da je kratka in da je zgodba. Blatnikove kratke zgodbe se najbolje pokažejo na ravni teme, ki je vedno marginalija, ta premik od velikih zgodb k majhnim pa prinaša tudi spoznanje o enakovrednosti in enakopomenskosti velikega ter majhnega. Tematski premik v intimizem v ospredje postavi majhne in intimne zgodbe o vsakdanjih ljudeh. Minimalizem odlikuje čut za atmosfero in zanimanje za intimne podrobnosti medčloveških odnosov, Blatnikove kratke zgodbe pa prikazujejo minimalistični subjekt, pri katerem je njegov intimni svet vedno pomembnejši od zunanjega dogajanja. Subjekti, ki so pri Blatniku večinoma moškega spola, odražajo vsakdanje preproste ljudi, ki se ukvarjajo z običajnimi problemi sodobnega človeka. Največji težavi se kažeta v minevanju, saj je subjekt nenehno ujet v labirinte časa, ter v nezmožnosti medsebojne komunikacije, ki še dodatno zaostri partnerske odnose in je tematska stalnica v vseh Blatnikovih zbirkah kratke proze.
Ključne besede: kratka zgodba, postmodernizem, minimalizem, intimizem, medosebni odnosi, minevanje, komunikacija
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2613; Prenosov: 348 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (651,90 KB)

3.
KRATKA PRIPOVEDNA PROZA VINKA MÖDERNDORFERJA
Tina Lorenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kratke pripovedi Vinka Möderndorferja izražajo temeljne značilnosti postmoderne dobe, hkrati pa jim avtor doda svoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Vinka Möderndorferja je sestavljeno iz analize medbesedilnosti (medbesedilnih figur), spolnih vlog (stereotipov moškega in ženskega spola) ter tipoloških značilnosti (tipologije sodobne slovenske kratke proze) posameznih pripovedi iz treh zbirk, in sicer Plava ladja (2010), Kino dom (2008) in Vsakdanja spominjanja (2008) ter kratke pripovedi z naslovom Punca brez imena iz zbirke Poletne zgodbe, ki je izšla v poletnih mesecih leta 2011 kot bralna priloga dnevnika Delo. Razlog za izbor zbirk z novejšo letnico izdaje so bila predvidevanja, da bo v novejši kratki prozi Vinka Möderndorferja veliko raznolikih medbesedilnih figur, veliko odstopanj od stereotipov tako moškega kot tudi ženskega spola in da Möderndorfer v svojih novejših kratkoproznih zbirkah uporablja realistični slog pisanja ter da njegove novejše kratkoprozne zbirke spadajo v neorealistični tip sodobne slovenske kratke proze. Obravnavane kratke pripovedi so z vidika medbesedilnosti zelo zanimive. Analiza vseh medbesedilnih figur je pokazala, da se avtor poslužuje predvsem citatov in aluzij, nekoliko manj pa ostalih medbesedilnih figur. Z uporabo medbesedilnosti skuša pisatelj doseči verodostojno posredovanje fabule in ustvariti poglobljeno idejno zasnovo, zaradi česar je razumevanje medbesedilnih navezav nepogrešljivo za uspešno celovito dojemanje literarnega dela. Analiza spolnih vlog prinaša spoznanje, da je v novejših kratkoproznih zbirkah obravnavanega avtorja pogosto odstopanje od stereotipov moškega in ženskega spola, kar je bilo tudi pričakovano. Moški in ženska v današnjem času nista več tako stereotipna, kot sta bila nekoč, saj moški niso več vsi agresivni, vase zagledani in neurejeni, ženske pa ne jokave, odvisne od drugih in neodločne (Avsec 2002: 2–3). Iz analize tipoloških značilnosti, torej tipologije sodobne slovenske kratke proze, je ugotovljeno, da spadajo izbrane kratke pripovedi Vinka Möderndorferja v neorealistični tip, in sicer deloma v minimalistični ali posteksistencialistični podtip. Prevladuje realistični način pisanja. Avtor navdih za pisanje črpa iz vsakdanjega življenja, opaziti je tudi lastna doživljanja in doživetja. V zbirkah Plava ladja in Kino dom, so kratke zgodbe skozi celotno zbirko med seboj tematsko povezane.
Ključne besede: Vinko Möderndorfer, slovenska kratka pripovedna proza, kratka pripoved, medbesedilnost, spolna vloga, tipologija sodobne slovenske kratke proze, neorealizem, minimalizem, posteksistencializem
Objavljeno: 06.04.2012; Ogledov: 2326; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (850,28 KB)

4.
Predelna stena skozi čas: zasnova minimalistične predelne stene
Renata Damijan, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava umetnostnozgodovinski pregled razvoja predelnih sten Daljnega vzhoda ter njihov vpliv na razvoj predelnih sten na Zahodu. Osrednji del naloge je namenjen zasnovi mobilne in fleksibilne minimalistične predelne stene, pohištvenega elementa, ki uporabnikom sodobnih interierjev omogoča hitro in enostavno preoblikovanje prostora. Ključne značilnosti minimalizma, kot so čiste linije, enostavne geometrijske oblike, preproste forme brez okrasja, skrbno načrtovani detajli, in prostor, ki ga zapolnjuje praznina, se tako zrcalijo skozi inovativno obliko osnovnih gradnikov in lahke skeletne konstrukcije zasnove predelne stene, ki uporabniku omogoča različne konfiguracije prostora. Modularna zasnova skupaj z obnovljivimi viri izpolnjuje zahteve trajnostno naravnanih izdelkov.
Ključne besede: oblikovanje, minimalizem, predelna stena, interier
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 381; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

5.
POETIKA SODOBNE SLOVENSKE NEOREALISTIČNE KRATKE PROZE
Barbara Brec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča neorealistični kratki pripovedni prozi. Ta se pojavlja tako v slovenski kot v tuji literaturi. Neorealizem se je v sodobni slovenski književnosti v največji meri uveljavil in poetološko najbolj izčistil prav v kratki prozi. Ta zajema predvsem avtorje, rojene leta 1960 ali kasneje, ki so svoja dela začeli objavljati v devetdesetih letih, snov pa jemljejo iz vsakdanjega življenja (Čander 2004: 353–363). Študij zbirk kratke proze, izdanih med leti 2010–2015, je za namen naloge pokazal, da v ospredju niso več teme o nacionalni identiteti, ampak se pojavljajo predvsem "male teme" in "male zgodbe", najpogosteje o (spolni) identiteti (Zupan Sosič 2011: 96–97). Subjekti so največkrat moški, ki se v razvitih državah, kjer tudi ženske stopajo na trg dela in celo zavzemajo najvišje položaje, zaradi izgube prevlade in moči počutijo vedno bolj nepomembne ter se sprašujejo o svojem eksistencialnem bistvu. Kriza moškosti in "instant" družba, v kateri je dovoljeno vse, na novo strukturirata tudi ljubezenske in partnerske odnose. Ena glavnih neorealističnih značilnosti je postavljenost subjektov v urbano okolje oziroma velika mesta, kjer se tujci ali ti, ki so se v ta mesta preselili kasneje, in ti, ki v njih prebivajo že od nekdaj, na vsakem koraku počutijo odtujene. Tako intimni in fantazijski svetovi posameznikov, v katere se ti zatečejo, včasih predstavljajo edini pobeg pred realnostjo. Namen magistrskega dela je osvetliti termin neorealistična književnost in razloge, ki so botrovali nastanku sodobne kratke proze zadnjih desetletij na naših tleh, še posebej neorealistične kratke proze. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšla med leti 2010–2015, s pomočjo katerih so podprta teoretična spoznanja. Največja omejitev je premajhna časovna distanca, zato je ob literarni smeri neorealizma ključna razjasnitev pojmov transrealizem, literarni eklekticizem, nova emocionalnost in literarni minimalizem. Prav tako je ključen pregled tematik, s katerimi se literarne smeri ukvarjajo, njihovih pripovednih postopkov in konkretizacij v slovenski sodobni kratki prozi (Perić Jezernik 2001: 7).
Ključne besede: sodobna družba, sodobna slovenska kratka proza, slovenska neorealistična kratka proza, 2010–2015, neorealistične značilnosti, neorealizem, transrealizem, literarni minimalizem
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 594; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (989,18 KB)

6.
SMRT AVTORJA IN ROJSTVO GLEDALCA: PRIMER MINIMALIZMA
Nina Verčko, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je nastalo z namenom osvetliti obdobje minimalizma, ki s svojo estetsko enostavnostjo in čistostjo objektov odpira problematiko prostora umetnosti, njene izkušnje in, navsezadnje, tudi vprašanje pomembnosti avtorja, ki se zdi, da se v obdobju vedno večje redukcije in konceptualizacije umetnosti namerno izgubi. Z izhodiščem v novih radikalnih vzgibih, obravnavam na kratko – v primerih pojavov kot so: bela kocka, readymade, »smrt« avtorja, aktivacija prostora, participacija in položaj gledalca, umetniška neopredeljenost objektov – problematiko pomembnosti in moči razstavnega prostora, avtorstva in problema umetnosti same, originalnosti ter, končno, percepcije umetniškega dela, kjer je umetnost podana skozi teorijo Mauricea Merleau-Pontyja, kot dejanska resnica in kot najboljša možnost za njeno spoznanje in naše biti, ki se porodi iz prostora utelešenega bivanja. Vsi navedeni dejavniki so kot skupek neizbežno vodili v popolno ukinitev formalnih norm in v redukcijo, kjer se je zdelo, nasploh preseganje klasične tradicije, edino optimalno sredstvo za doseganje čimbolj neposredne in čiste izkušnje umetniškega objekta. Tako sem v osrednjem delu predstavila obdobje zvesto cilju redukcije v korist gledalčevi neposredni izkušnji resnice, ki je nastalo v 60.-tih letih prejšnjega stoletja, in bilo združeno pod imenom minimalizem; notranjo pestrost obdobja je prikazana z izhodišči, teorijami in umetniškimi deli Donalda Judda in Roberta Morrisa.
Ključne besede: razstavni prostor, Merleau-Ponty, percepcija, telo, izkušnja, gledalec, avtor, minimalizem, Robert Morris, Donald Judd
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 493; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (148,16 MB)

7.
Minimalistična poetika kratke proze Aleša Čara
Miran Šuman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane značilnosti minimalizma v kratki prozi Aleša Čara, pri čemer smo analizirali dve avtorjevi zbirki: V okvari in Made in Slovenia. V zbirki V okvari je štirinajst kratkih pripovedi, v katerih zunanjega dogodka skoraj ni, notranji svet akterjev pa je razdvojen zaradi nedovoljenih substanc, seksa, laži, ljubosumja, sadomazohizma. Vsem likom so skupne odtujenost, osamljenost, razklanost in naveličanost. Prva zgodba nas motivno-tematsko, čeprav je vsaka zase celota, zapelje v drugo, ta v tretjo in tako naprej, tako da Čarova kratka proza zahteva res discipliniranega bralca. Analiza je pokazala, da je pisanje precej realistično; nastopata prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec, prevladujejo napeta atmosfera, epifanija, eliptičnost in komunikacijsko blokirani dialogi. V zbirki gre za daljše zgodbe, kratkih skorajda ni, povprečno so dolge deset strani. Pri raziskovanju smo ugotovili, da so osrednja tema zbirke medosebni odnosi, ki so popolnoma odtujeni tako na področju seksualnosti kot eksistence; ljubezen nima dovolj moči, da bi uredila stisko vsakdanjih ljudi. V drugi Čarovi zbirki kratke proze Made in Slovenia so zgodbe izrazito kratke, obsegajo dve do štiri strani. S temami osebnih odnosov se prepletajo družbene, politične in gospodarske teme, ki so bile aktualne v letu 2006: konflikti v Afriki, ptičja gripa, družina Strojan, gradnja džamije v Ljubljani, onesnaževanje okolja, trgovanje z otroki, mučenje in ubijanje živali na brutalen način, nestrpnost do drugačnih ljudi (homoseksualci, Romi, muslimani, samohranilke). Obe zbirki sta tipično minimalistični. Glavni liki v Čarovih pripovedih skoraj nikoli niso zmožni sprememb, če pa se sprememba že zgodi, ni dolgotrajna. Tipična atmosfera, kratkost pripovedi, pogovorni jezik, značilna medosebna razmerja, dialogi, načelo ekonomičnosti: manj je več, ironija, prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec in ne nazadnje šokantni konci ali odsekanost le-teh so prvine, ki predstavljajo temeljno konstrukcijo Čarove kratke proze. Ob branju njegovih pripovedi dobimo občutek, da je človeška narava nepravična in nepredvidljiva, nestrpna do drugačnosti, zato so tudi medčloveški odnosi taki. Čarov minimalizem najbolj spominja na minimalistično poetiko Raymonda Carverja, predvsem po tematiki, značilnem razpoloženju in izrazitih premolkih.
Ključne besede: Aleš Čar, minimalizem, kratka proza, medosebni odnosi, komunikacija, zbirka, V okvari, Made in Slovenia, poetika
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 425; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
REKONSTRUKCIJA ENODRUŽINSKE HIŠE V ŠENTJURJU
Žiga Pšeničnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Projektno delo se nanaša na rekonstrukcijo enodružinske hiše. Poleg rekonstrukcije so v nalogi predstavljene glavne smernice za sam koncept in kvalitetno zasnovo stavbe. Gre za sodobno minimalistično arhitekturo, ki sledi svoji funkciji, materiale, ki so se uporabljali nekoč in se še danes, ter svetlobo v prostoru.
Ključne besede: minimalizem, sodobni materiali, svetloba, rekonstrukcija
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 492; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (15,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici