Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri kmetovalcih, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju Apaškega polja, smo proučevali, ali obstaja možnost preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Ekološko kmetijstvo bi bilo primerno za Apaško polje, ker gre za notranje vodovarstveno območje in Apaška kotlina je znana po tem, da je kmetijsko zelo intenzivna. Anketo smo pripravili za dve skupini kmetovalcev in primerjali odgovore ter pogledali odstopanja. Prvo anketo so izpolnili kmetovalci, ki imajo zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju, drugo pa tisti, ki imajo zemljišča na širšem vodovarstvenem območju. Ob pregledu obširne literature smo preučili, da je v tujini, predvsem v Nemčiji, dosti bolje poskrbljeno za zaščito podtalnice, kjer je ekološko kmetijstvo na najožjih vodovarstvenih območjih stalna praksa. Rezultati naše raziskave so pokazali, da kmetovalci na nobenem območju niso zainteresirani za preusmeritev svojih kmetij v ekološko kmetovanje. Glavni razlog predstavlja prepoved uporabe dušikovih mineralnih gnojil v ekološki pridelavi in pričakovanje manjših pridelkov.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, vodovarstveno območje, mineralna dušikova gnojila, podtalnica
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 2879; Prenosov: 187
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil določanje vsebnosti mikroelementov v kristalnih in tekočih mineralnih gnojilih z ICP-AES analizno metodo. V kristalnih gnojilih smo določali bor, baker, železo, mangan, molibden in cink. Pri tekočih gnojilih pa so nas zanimale vsebnosti bora, bakra, železa in cinka. Glede na dobljene rezultate smo ovrednotili primernost gnojila za tržišče na podlagi veljavne zakonodaje s tega področja za Slovenijo in ostale države EU, Hrvaško ter Srbijo. Najpomembnejši zakonski omejitvi sta maksimalno negativno odstopanje za posamezni mikroelement in minimalna vsebnost mikroelementa v mineralnem gnojilu. Mikroelemente smo določali na podlagi umeritvene krivulje, ki smo jo dobili z meritvami standardnih raztopin različnih koncentracij (v mg/L). Po tako pripravljeni umeritveni krivulji smo izmerili emisijske signale mikroelementov v vzorcih različnih tekočih in kristalnih mineralnih gnojil. Emisijske signale posameznih mikroelementov smo preko izračunov pretvorili v masni delež mikroelementa v gnojilu. V večini primerov tako tekočih kot tudi kristalnih gnojil vsaj eden od mikroelementov pade pod zakonsko določeno mejno vrednost. Pri kristalnih gnojilih povsem zadosti zakonu le eno gnojilo, pri tekočih gnojilih pa sta takšna primera dva.
Ključne besede: ICP-AES, mineralna gnojila, mikroelementi, B, Cu, Fe, Mn, Mo, Zn
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 2785; Prenosov: 253
Celotno besedilo (2,13 MB)